Najbolj prizadeti Podravje in Pomurje: Škoda je katastrofalna in bo zajela vse kmetijske kulture

"Voda je štiri dni pokrivala celotno površino, na kateri pridelujemo sončnice, ponekod tudi pet dni. Na sosednji njivi voda stoji že osem dni, na takih zemljiščih ne bo pridelka. Tudi pleveli bodo zdaj verjetno postali agresivni, zaradi česar bo vse zaraščeno," pove Anton Omar iz Rankovcev, ki se poleg vodenja družinske pekarne ukvarja še s kmetijstvom. Na enajstih hektarjih površin sicer v glavnem pridelujejo žita za lastno uporabo. "Letos se je pokazalo, kako neurejeni so vodotoki na našem območju. To lahko vidimo ob prenovljeni cesti med Mursko Soboto in Gederovci, kjer je bil potok Dobel delno saniran. A to je bila zgolj sanacija v dolžini sto metrov, za javnost. Vse drugo je zabasano in zaraščeno. Ko je voda začela odtekati s polj, se je začela nabirati pod mostom v središču vasi, posledično se je začela razlivati in v roku pol ure je bila vas poplavljena. Skupaj z gasilci smo morali reševati objekte," še pravi Omar.

V enem dnevu padlo za cel mesec dežja

Takšni prizori so bili v preteklih dneh pogosti v številnih slovenskih krajih, počasi pa se začnejo v celoti kazati katastrofalne posledice nalivov za kmetijstvo. Največjo škodo sta utrpeli Podravje in Pomurje. Na tem območju je v samo 24 urah padla polovica povprečnih majskih padavin, opozarjajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer poudarjajo, da je po aprilski pozebi in toči v prvih dneh maja tokratno močno deževje povzročilo še dodatno škodo na obdelovalnih površinah in kmetijskih objektih. Kot izpostavljajo, so tla povsod močno razmočena, marsikje še vedno stoji voda. "Poleg vod, ki so poplavile kmetijske površine, je na nagnjenih površinah odneslo precej zemlje, sprožilo se je tudi več plazov, ki so prav tako povzročili škodo na kmetijskih površinah. Ponekod so nanosi nove zemljine, ki so prekrili posevke, spet drugod je voda odnašala zemljino, predvsem tam, kjer so reke prestopile bregove. Zaradi povišane vodne gladine so poplavljale zlasti Pesnica, Ščavnica, Dravinja in drugi vodotoki, ki izvirajo na Pohorju, težave sta povzročali tudi narasla Mura in Krka." Pri tem gre po prvih ocenah KGZS za več tisoč hektarjev prizadetih kmetijskih površin. Škoda pa je zaradi moče in poplav prisotna pri vseh kmetijskih kulturah.

Na oceno škode bo treba še počakati

Razmere si je na terenu ogledala tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko skupaj s predsednikom KGZS Romanom Žvegličem. Šinkova je ob tem povedala, da za zdaj še ni možno govoriti o natančnem obsegu kmetijskih površin, ki so utrpele škodo. Popisovanje škode se bo po njenih besedah začelo, ko bo kmetijska svetovalna služba opravila prvo oceno škode. Kot pravi, bodo verjetno med poljščinami največjo škodo utrpele buče in koruza, pa tudi žita, pri katerih obstaja velika verjetnost nastanka plesni. Predvsem pa bo, dodaja, problem pri zelenjavi: "Če je bila zelenjava primerna za prodajo, so verjetno te zelenjadnice utrpele veliko škodo." Žveglič po ogledu situacijo opisuje kot nenavadno: "Sploh območje okoli Maribora in Ptuja, kjer moča predstavlja veliko težavo, predvsem pri zelenjadnicah in krompirju. V Prekmurju pa so problematične depresije, ki so še polne vode. Gre za neverjetne prizore, saj na sredini njive stoji voda, medtem ko so naokrog že vidne razpoke v zemlji. Gre za res krizno situacijo."

Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, pojasnjuje, da bodo na koruznih poljih, na katerih še vedno stoji voda, rastline propadle. "Kjer je voda odtekla, pa je zaželeno, da se čim prej, ko bo možno iti na njivo, ta strojno okoplje, da dobijo rastline zrak in nadaljujejo vegetacijo. Žita, kjer je glede na obsežne padavine velika verjetnost pojava bolezni, pa je treba čim prej zaščititi s fungicidi. A težava je v tem, da marsikje tega še ni možno opraviti, saj so številna zemljišča še vedno delno ali v celoti pod vodo. Težave so tudi z bučami zaradi slabe kaljivosti. Tam, kjer je možno, so že opravili ponovno setev, kot rečeno, pa marsikje tega še ni možno narediti, je pa že precej pozno za tovrstno opravilo."

Sadjarjem grozi slaba letina

"Letos bo izjemno slaba letina, predvsem zato, ker gre za posledice lanskega toplotnega in sušnega stresa ter idealnih pogojev za rast jeseni, ko bi se morale rastline umiriti v rasti, kar je izjemno negativno vplivalo na sam cvetni nastavek. Torej tudi tam, kjer je letos pomladi prišlo do cvetenja, marsikje cvetovi niso bili povsem razviti, zaradi česar zdaj prihaja do močnega trebljenja," razmere na področju sadjarstva pojasnjuje profesor Stanislav Tojnko s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. "Ob tem je bila pri koščičarjih precej prisotna pozeba, medtem ko pri drugih sadnih vrstah, kot so jablane in hruške, ki nekoliko kasneje cvetijo, ni bilo pozebe v taki meri, ampak so verjetno večjo škodo utrpele zaradi sorazmerno nizkih temperatur, oblačnega vremena in deževja, skratka zaradi izredno neugodnih pogojev za cvetni nastavek, ki je bil že v osnovi minimalen. Celotno sadjarstvo na vseh področjih bo čutilo posledice, v prvi vrsti zaradi lanskoletnih razmer, letošnje pa še dodatno neugodno vplivajo na razvoj plodov." Tojnko opozarja še na posledice letošnjih plazov na območju Pesnice in Kungote: "Ti so pa poleg vsega pika na i. Dolgotrajno deževje pa prinaša še drug problem, saj zaradi tega marsikje drevesa propadajo, ker moča in hladno vreme trajata predolgo, predvsem v nižinskih nasadih, kjer voda dlje časa stoji. Sam se že 40 let ukvarjam s sadjarstvom, pa ne pomnim tako obilnih padavin."