Franja Žišt
Kako iz Celja v Ljubljano z invalidskim vozičkom? Kar precej ljudi pri Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske išče take in podobne informacije, pravi predsednik društva Janez Hudej. "Trije kolegi na električnih vozičkih so se zato podali na misijo nemogoče, ki se je na koncu zaradi prijaznosti zaposlenih na železnici izkazala za mogočo. A tehnične možnosti so zelo uboge, za las je šlo, da je to potovanje uspelo brez kakih nezgod," je o popotovanju invalidov z vlakom v prestolnico razlagal Hudej.
V Sloveniji živi okoli 170 tisoč invalidov, kar predstavlja 8,5 odstotka populacije. Skupaj s starejšimi in otroki je skoraj 45 odstotkov prebivalstva uvrščenih med ranljive skupine udeležencev v prometu. Tem je namenjen projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, pri katerem sodeluje 21 slovenskih občin. "Načrtujemo vključitev novih občin in skupaj iščemo rešitve za čim bolj učinkovito vključitev različnih ranljivih skupin," poudarja ministrica Alenka Bratušek z ministrstva za infrastrukturo, ki financira projekt.
Glavni cilj projekta je dvig dostopnosti podatkov in storitev za večjo kakovost življenja ranljivih skupin, s primernim prostorskim načrtovanjem in upravljanjem na osnovi podatkov lahko ranljivim skupinam zagotovijo enakovredno dostopnost in bolj varno gibanje v prometu. Podatke o fizičnih ovirah za slepe in slabovidne, za gibalno ovirane in starejše, o zvočnih semaforjih, dostopnosti javnih objektov, javnih sanitarijah, dostopnosti javnega prometa za invalide in starejše, nevarnih mestih na šolskih poteh med drugim zbirajo v projektu, te pa posredujejo lokalnim skupnostim in razvijalcem storitev mobilnosti za razvoj novih tehnoloških rešitev in storitev. S pomočjo spletnega pregledovalnika dostopnosti prostora je tovrstne podatke mogoče pogledati za vseh 21 sodelujočih občin, ki dobijo tudi seznam ovir, ki jih morajo odpraviti.
"Nismo pričakovali takega odziva," je poudaril vodja projekta Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije, kjer obdelujejo zbrane podatke o multimodalni mobilnosti. Iz podatkov pa je mogoče izpeljati številne uporabne rešitve, denimo skrajšati pot, namestiti več klopi, poskrbeti za senco ob poti, zagotoviti daljše intervale na semaforju in podobno. V prihodnje želijo v projekt vključiti še ne vključene ranljive skupine (gluhe in naglušne), testirati metodologijo in model za starejše osebe v izbranih občinah, vzpostaviti model vzdrževanja in obnavljanja podatkov ter vsebine projekta povezati z drugimi podobnimi projekti pri nas in v tujini. "Teh projektov je kar precej, a pogosto ugasnejo. Upam, da bo ta čim prej zaživel in dobil uporabno vrednost," je zaključil Hudej.
