
Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, je včeraj objavilo obračun stroškov za izvajanje storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor v letu 2019. Tega je potem, ko je družba Aerodroma Maribor v lasti kitajskega kapitala odstopila od najemne pogodbe, zaupala v upravljanje državni družbi DRI upravljanje investicij.
In kot kaže bilanca državnega poslovanja z letališčem od julija lani, je bila v pogodbi opredeljena ocena stroškov v višini 420.000 evrov blizu realni številki, saj so lani porabili 471.861 evrov (20. januarja letos so prejeli še dobropis v višini 19.962 evrov za opravljene storitve v juliju 2019, ki bo zaradi zaključka proračunskega leta 2019 upoštevan pri plačilu februarja). Medtem so prihodki, ki so jih ustvarili z upravljanjem mariborskega letališča, znašali 152.768 evrov. Tako je država za upravljanje storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor v preteklem letu (od julija dalje) porabila 319.093 evrov denarja iz proračuna vključno s plačami za 25 zaposlenih, ki jih vodi Smiljan Kramberger iz družbe DRI.
Spomnili so še, da je bila najemna pogodba podpisana leta 2017 za 15 let z možnostjo petletnega podaljšanja, ob podpisu pa so kitajski lastniki družbe Aerodrom Maribor obljubljali velike naložbe in dolgoročne načrte, a so po manj kot dveh letih od najemne pogodbe enostransko odstopili. "Ministrstvo za infrastrukturo je takrat storilo vse, da Letališče Edvarda Rusjana ne bi prenehalo obratovati, in je upravljanja letališča zaupalo družbi DRI do konca leta 2020. V tem času pa bomo poiskali dolgoročno rešitev za obratovanje in razvoj mariborskega letališča," še pojasnjujejo na infrastrukturnem ministrstvu.
Po naših informacijah razpisa za oddajo koncesije še ne bodo objavili, saj potekajo dogovori s kitajskimi lastniki zemljišč, ki naj bi imeli na njih tudi hipoteke. Opravili so že cenitve zemljišč, in šele ko bodo te v lasti države, bodo lahko pripravili razpis. Kot je znano, država za uporabo dostopnih poti Kitajcem plačuje okoli 20 tisoč evrov najemnine letno. Neuradno smo izvedeli še, da bi si lahko država tudi s tožbo, če ne bo dogovora, povrnila nekaj denarja, ki ga je morala vložiti v slabo stanje opreme, ko je prevzela letališče od Kitajcev.