
V tem tednu se je po slabih štirih letih uradno sklenil stečajni postopek Lesne TIP Otiški Vrh, okrožno sodišče Slovenj Gradec pa je družbo izbrisalo iz registra, je sodišče sporočilo prek spletnih strani Ajpesa. Na pogorišču Iverke bi glede na ambiciozne napovedi o vlaganjih in razvoju zdaj morala že na polno obratovati proizvodnja turškega vlagatelja Yildiz Entegre Adria. Turški Yildiz Entegre je namreč iz stečajne mase Lesne TIP kupil tovarno, od Hete pa tudi njeno osrednjo proizvodno linijo - kontinuirano stiskalnico, za kar je skupno odštel 9,5 milijona evrov. Že v letu 2018 je napovedal za kar 45 milijonov evrov vlaganj v lokacijo v Otiškem Vrhu. Kdaj in kako bi se lahko načrti po odmevnih najavah tudi uresničili, smo zdaj skušali izvedeti pri vodstvu družbe v Yildiz Entegre Adria, ki v Otiškem Vrhu zaposluje 32 delavcev, napovedovalo pa je dodatno zaposlovanje v proizvodnji. Iz podjetja so nam le skopo odgovorili, da "trenutno ni nikakršnih sprememb. Če bodo spremembe nastale, boste o tem tudi seznanjeni."
Ovira je bila turška lira
Na zadnji Večerovi javni debati o gospodarskih perspektivah na Prevaljah novembra lani je sicer predsednik GZS Boštjan Gorjup omenil, da pričakujejo nadaljevanje turškega projekta v Otiškem Vrhu, potem ko je vlagatelj po njegovih pojasnilih čakal predvsem zaradi neugodnega tečaja lire v razmerju do evra. Izpostavljanju razvoja pozitivne zgodbe na področju lesne industrije na Koroškem se je v debati pridružil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ko je dodal, da bo država v skladu z investicijskim zakonom pri takih pozitivnih projektih sodelovala. Yildiz Entegre Adria, ki bo za proizvodnjo ivernih plošč potrebovalo lesno surovino, se je sicer v preteklosti povezalo z državno družbo Slovenski državni gozdovi (SIDG). Podpisali so pismo o nameri za sklenitev pogodbe za dobavo lesa, a pogodbe v opredeljenih rokih nato niso sklenili. Yildiz Entegre Adria se je pred poldrugim letom prijavila še na javni poziv za sklenitev pogodb o dobavi lesa s strateškimi investitorji.
Dobiček SIDG
SIDG je po prvih ocenah poslovanja lani ustvaril 66,3 milijona evrov prihodkov od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in transporta. Po prvih ocenah bo lanski čisti poslovni izid dosegel dobrih enajst milijonov evrov. Ob koncu leta 2019 je imela družba 271 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega pa je bila 100 tisoč evrov, za naložbe so odšteli 3,3 milijona evrov.
Naložba za 13 milijonov evrov
Otiški Vrh je sicer vse to obdobje vzporedno v igri tudi kot načrtovana lokacija vzpostavitve enega od štirih centrov za zbiranje in predelavo lesa, ki jih SIDG načrtuje na Koroškem, Kočevskem, Štajerskem in Notranjskem. Vendar pa Otiški Vrh tudi ni povsem dokončna lokacija centra, saj ob tej preigravajo še več možnosti. Neuradno se v zadnjem obdobju kot verjetnejše za umestitev centra omenjajo Radlje ob Dravi. Pri SIDG pravijo, da "lokacija centra za zbiranje in predelavo lesa na Koroškem še ni dokončno znana. Preverjajo se različne možnosti, ki bi bile finančno in logistično najustreznejše. Določitev lokacije bo tako med drugim odvisna tudi od ustrezne velikosti potrebnih zemljišč, od cene potencialnih zemljišč in od njihove opremljenosti."
45
milijonov evrov vlaganj je napovedal turški vlagatelj, a premika še ni
Začetek gradnje po načrtu v 2022
Na SIDG o časovnem poteku še razlagajo, da bodo s postopkom vzpostavljanja koroškega lesnega centra začeli predvidoma letos - da naj aktivnosti stečejo, so sicer nedavno pozvali tudi na seji odbora DZ za kmetijstvo. Po naših načrtih SIDG bi tako v letu 2020 "začeli izdelavo podrobnega poslovnega načrta in izvedli nakup zemljišča, v letu 2021 je predvidena priprava celotne projektne dokumentacije, začetek same gradnje pa v letu 2022. Kot pri vseh tudi pri vzpostavitvi centra na Koroškem sledimo okvirnemu načelu triletnega cikla, ki je minimalno potreben za izvedbo takšne investicije in obsega vse postopke od nakupa zemljišča pa do gradnje in zagona proizvodnje." Po ocenah bi letna zmogljivost centra znašala do 30.000 kubičnih metrov križno lepljenih lesenih plošč, za izdelavo katerih bi les zagotavljali iz državnih in zasebnih gozdov. Trenutno v Sloveniji ni večje proizvodnje križno lepljenih lesenih plošč, čeprav imamo že uveljavljene izdelovalce lesenih bivalnih objektov, pa se potreba po tovrstnih konstrukcijskih elementih povečuje.