Za sanacijo bolnišnic, ki se je začela po sprejetju interventnega zakona decembra 2017 in bo predvidoma trajala štiri leta, je vlada namenila 135,6 milijona evrov iz proračuna za pokritje 80 odstotkov akumulirane izgube bolnišnic. Te so v letu 2018 v večini dosegle začrtane sanacijske učinke (z izjemo UKC Ljubljana, Splošne bolnišnice (SB) Nova Gorica ter Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj). Po interventnem zakonu so morale državno pomoč porabiti za poplačilo zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. Doseženi finančni učinki - kot so jih sporočale v poročilih o sanaciji - so znašali dobrih 25 milijonov evrov, kar je za 3,65 odstotka boljše od načrtovanega.
Z državno injekcijo so v bolnišnicah sicer premostili likvidnostne težave, a sanacija je še krepko v pogonu. Kakšne so razmere v bolnišnicah in kako se izvaja program za skrajševanje čakalnih vrst? Preverili smo UKC Maribor in regijske bolnišnice Celje, Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec, pri čemer sta murskosoboška in ptujska konec leta 2018 še imeli večje likvidnostne težave. V vseh bolnišnicah se bodo letos povečali stroški dela (plač) zaradi zvišanja plač v javnem sektorju.
135 milijonov evrov je država namenila bolnišnicam za pokritje izgube
UKC MARIBOR: Čakalne dobe se v celoti še niso skrajšale
V splošnem dogovoru v zdravstvu za pogodbeno leto 2018 je bil sprejet enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih dob. Kot opozarjajo v UKC Maribor, pa snovalci programa niso upoštevali predlogov bolnišnic: "Tako je UKC Maribor predlagal 2172 operacij in posegov za leto 2018, a je bilo odobrenih le 691 operacij." Dodatno je vlada sprejela še aneks k splošnemu dogovoru, v katerem je razporedila prilive v blagajno ZZZS za plačilo povečanih programov zdravstvenih storitev. Tako sta bila določena plačilo do 20 odstotkov preseženega programa v specialistični ambulantni dejavnosti in plačilo po realizaciji za programe v akutni bolnišnični obravnavi. A tudi ta aneks, in z njim dodatni priliv, je bil sprejet pozno, pravijo: "To je otežilo bistveno povečanje programov na letni ravni 2018. Vseeno pa je UKC Maribor imel preseganja programov, za kar je na celotni ravni v letu 2018 prejel 6,7 milijona evrov. Navedena sredstva so tudi posledica povišanja cen zdravstvenih storitev za pet odstotkov."
Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo se je konec leta 2018 zmanjšalo na področjih: nevrokirurški, ortopedski in kardiološki prvi pregled, prvi gastroenterološki pregled otroka, operacije hrbtenice, stopal, posegi na bobničih in srednjem ušesu ter pri nekaterih ultrazvočnih pregledih." Kljub povečani realizaciji prvih pregledov, storitev in posegov v letu 2018 se na perečih čakalnih seznamih čakalne dobe niso skrajšale. "Razlog je predvsem v povečanem prilivu pacientov iz sosednjih regij ter v pomanjkanju zdravnikov specialistov, medicinskih sester in aparatur na posameznih področjih."
SB CELJE: Letos načrt brez izgub
Celjska bolnišnica je lansko leto končala s 3,5 milijona evrov izgube, kar je znašalo 3,3 odstotka vseh prihodkov. Letos načrtujejo uravnotežen finančni načrt, prihodke in odhodke v višini dobrih 116 milijonov evrov. Enkratne dodatne programe za skrajševanje čakalnih dob so v bolnišnici izvajali tako v hospitalnem (akutnem) kot v izvenbolnišničnem programu. Tako so denar prejeli za operacije ušes, nosu, ust in grla, operacije na ožilju, operacije kil, operacije žolčnih kamnov, endoprotoze kolka in kolena, operacije hrbtenice, operacije na stopalu in gležnju ter artroskopije. Skupaj so za te programe porabili 931.729 evrov in opravili 321 obravnav. Enkratne dodatne programe so izvajali še na dveh programih izvenbolnišnične dejavnosti (na programu krčnih žil in operacijah kile). Na teh dveh programih so izvedli 184 obravnav v višini 141.730 evrov. Skupno število čakajočih se je na seznamih povečalo za 16 odstotkov oziroma za 2349 pacientov. Skrajšanje ugotavljajo na programih operacij krčnih žil, karpalnega kanala, operacij stopal, ambulantnih maksilofacialnih obravnav, največje povečanja pa na področju ortopedije, EMG-preiskav, kardiologije, nevrologije in urologije. Menijo, da je glavni razlog za podaljšanje čakalnih dob na ambulantnih programih uvedba nove stopnje nujnosti zelo hitro, drugi razlog je deficit zdravnikov. Preseganje maksimalno dopustnih čakalnih dob so uspeli znižati predvsem na stopnji nujnosti redno. Pri vseh stopnjah nujnosti so se najbolj podaljšale čakalne dobe na področju kardiologije, okulistike in nuklearne medicine, pri operacijah na področju ortopedije. Znižale so se na področju radiologije, pediatrije, urologije, otroške kirurgije, revmatologije, ginekologije, gastroenterologije in otorinolaringologije.
SB MURSKA SOBOTA: Dela ambulant niso mogli povečati
V SB Murska Sobota so v prvem trimesečju v primerjavi z lanskim obdobjem poslovno uspešnejši, poudarjajo ob vprašanjih o sanaciji. Dosegli so presežek odhodkov nad prihodki v višini 295.028 evrov, s čimer je izguba za 192.919 evrov manjša. Stroški dela so se v obdobju od januarja do marca 2019 v primerjavi z lanskim letom glede na dogovor o zvišanju plač povečali za sedem odstotkov oziroma za 557.792 evrov. "V letu 2018 in letos bolnišnica še ni prejela finančnih sredstev posebej za skrajševanje čakalnih dob. Zaradi nizkega števila izvajalcev nismo mogli zagotoviti povečanja ambulantnega dela. Kljub temu smo z organizacijskimi ukrepi in spodbudami uspeli skrajšati čakalne dobe v hematološki, nefrološki, nevrološki in revmatološki ambulanti," pojasnjujejo o izvajanju programa skrajševanja čakalnih dob.
SB PTUJ: Postopno do pozitivnega rezultata
Ptujska bolnišnica je z interventnim denarjem v višini 6,151.410 evrov pokrila velik del nakopičenih izgub in poplačila zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Poslovno leto naj bi končala z dobrimi deset tisoč evri presežka, v naslednjem letu načrtujejo 160 tisoč evrov več prihodkov kot odhodkov, leta 2021 pa naj bi bil pozitivni poslovni rezultat že višji od 430 tisoč evrov. V bolnišnici si že leta prizadevajo za gradnjo urgentnega centra, usmerjajo se v zniževanje stroškov in pridobitev novih programov. Letošnji varčevalni ukrepi so vredni blizu 800 tisoč evrov, zadevajo pa predvsem zniževanje stroškov zdravil ter zdravstvenega in drugega potrošnega materiala. Še vedno si prizadevajo tudi, da bi dvignili priznano utež, ki je že leta prenizka, kar se odraža na poslovanju. Pred zdaj že skoraj dvema letoma so s še dvema bolnišnicama ministrstvo in vlado podrobno seznanili s težavami, ki so povezane s premajhnim plačilom za opravljeno delo, a rešitve še kar ni.
SB SLOVENJ GRADEC: Priliv iz drugih območnih enot
"Poslovanje v letu 2018 ocenjujemo kot uspešno, rezultati so tako na strokovnem kot poslovnem področju spodbudni. Potrjeni sanacijski program je pokazal rezultate. Čeprav pri sanacijskih ukrepih nismo izvedli vseh zastavljenih ciljev, smo presegli zastavljeni finančni prihranek v višini 108 tisoč evrov," pojasnjuje direktor SB Slovenj Gradec Janez Lavre. Leto 2018 je bolnišnica sklenila s 514 tisoč evri primanjkljaja. V aprilu so potrdili novelacijo sanacijskega programa, ki je tudi osnova za finančni načrt bolnišnice - ta predvideva, da bodo letos poslovali z 293 tisoč evri primanjkljaja. V veljavi ostaja 23 sanacijskih ukrepov, ki jih bodo uresničili še letos in prinašajo 2,7 milijona evrov prihranka. Lavre meni, da bodo ob koncu leta morebiti poslovali uravnoteženo, če bodo realizirali zastavljeno. Za leto 2020 in leto pozneje je napovedal pozitivno poslovanje.
Pripravili so tudi program skrajševanja čakalnih dob, kjer so uspešni. Problem po posameznih ambulantah predstavlja priliv iz drugih regij. "Dva ali tri tedne po tem, ko skrajšamo čakalno dobo za posamezno storitev, se poveča priliv napotnic iz drugih območnih enot," razlaga Lavre. Najdaljše čakalne dobe v specialistični dejavnosti so na področju urologije, ortopedije in internistične dejavnosti.
