Urška Mlinarič
Počasnejše napredovanje, v celotni karieri za največ pet plačnih razredov, zato pa možnost, da se javni uslužbenec vsak mesec poteguje za znesek delovne uspešnosti v višini 30 odstotkov osnovne plače, so izhodišča, s katerimi bi rada vlada plačni sistem javnega sektorja naredila učinkovitejši, fleksibilnejši in obenem plačilo dela bolj povezala s samimi rezultati dela.
Omenjena izhodišča so sicer znana že dobrega pol leta, novost pa je ta, da je minister za javno upravo Rudi Medved na današnji mednarodni konferenci o nagrajevanju delovne uspešnosti optimistično napovedal, da se bodo o novostih s sindikati poskušali dogovoriti v prvi polovici leta in jih potem jeseni tudi uzakoniti.
OECD: Spremembe uvajati postopno in premišljeno
"Leto 2020 je odločilno, da na tem področju nekaj dosežemo," je dejal. Ob tem ni pozabil poudariti, da vlada za izplačevanje delovne uspešnosti, kljub nasprotnim pričakovanjem, ne namerava bistveno povečati mase za plače. A sindikati so jasni: takšno izhodišče je nesprejemljivo. "Na to, da bi upočasnili napredovanja in tako del sredstev, ki bodo ostala, namenili za izplačevanje delovne uspešnosti, ne bomo pristali. O delovni uspešnosti, ki je nujna motivacija za dobro delo, smo se pripravljeni pogovarjati le na način, da se zagotovi dodaten denar," je dejal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Da uvajanje tovrstnega sistema ne sme iti na račun zniževanja osnovnih plač, pa je opozoril vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Ob tem je slednji spomnil tudi na besede predstavnika Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in udeleženca konference Daniela Gersona, da je sistem delovne uspešnosti treba uvajati postopno in premišljeno ter ves čas spremljati in preverjati sistem, ki ima lahko tudi nezaželene posledice. In pri tem je zelo pomembno, da je menedžment pri odločanju o nagrajevanju delovne uspešnosti usposobljen, je dodal. A prav s tem, tako Počivavšek, naj bi imeli v Sloveniji velik problem. Zato je tudi izrazil skepso, da bi lahko tak sistem začel delovati že jeseni.
Najprej pionirski projekt
Tudi zaradi opozoril OECD je minister kasneje, na novinarski konferenci, dodal, da bodo najbrž začeli s pilotnim projektom, šele kasneje pa bi ga razširili na celotni javni sektor. Ob tem je dodal še, da so v vladi "odločeni ugristi v to jabolko", čeprav se zavedajo, da bodo potrebni kompromisi, saj imajo že sedaj težave pridobiti strokovnjake, še posebno denimo na področju digitalizacije. "Plače v javnem sektorju niso visoke, zato je ta postal nezanimiv za mlade, ki iščejo priložnost v realnem sektorju. Zato želimo obstoječi sistem narediti bolj stimulativen," je dejal Medved.
Obstoječi plačni sistem sicer že predvideva izplačilo delovne uspešnosti, vendar to ni zaživelo zaradi varčevalnih ukrepov. Bo pa z julijem, ko bo njeno izplačilo odmrznjeno. Za zdaj velja, da bo lahko posamezni proračunski uporabnik v ta namen izplačal mesečno za skupno dva odstotka mase za plače, medtem ko snovalci novega nagrajevanja obljubljajo postopen dvig na deset odstotkov.
