

Ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 so močno vplivali na delovanje medijev. Radiotelevizijo Slovenija (RTV), denimo, zaradi epidemije ni mogla v celoti uresničiti programskega načrta, izvedbo načrtovanih projektov pa so morali prilagoditi novim razmeram. Te so imele tudi negativne finančne posledice.
Za izpad prihodkov je kriva odpoved številnih z vidika oglaševanja pomembnih športnih in kulturnih dogodkov, so pojasnili na RTV Slovenija. Prihodki s tega naslova so bili od pričakovanih nižji za dva milijona evrov.
Državni zbor je v prvem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije (PKP1) aprila lani sprejel, da se zavezancem, ki v času epidemije niso mogli opravljati svoje poslovne dejavnosti, na primer gostincem, hotelirjem in trgovcem, oprosti plačilo RTV-prispevka. "Izpad teh prihodkov za leto 2020 ocenjujemo na okoli milijon evrov," so pojasnili na RTV Slovenija.
Za zagotovitev varnega delovnega okolja, zaščitno premo in testiranje zaposlenih so v javnem servisu doslej po besedah direktorja Igorja Kadunca odšteli 250 tisoč evrov, od tega jim je ministrstvo za obrambo v prvem valu povrnilo 70 tisoč evrov.
Padec oglaševalskih prihodkov
Pogoje za delo so poleg stroškov zaradi ukrepov otežili tudi okrnjeni oglaševalski prihodki. Raziskava agencije Mediana iz marca letos kaže, da je bil lani obseg bruto oglaševanja 11 odstotkov manjši kot leto prej. Televizije in tiskani mediji so izgubili desetino oglaševalskega denarja. Šest najbolj poslušanih radijskih postaj, vključenih v raziskavo, je bilo prikrajšanih za pet odstotkov prihodka od oglaševalcev. Na domačih spletnih straneh pa se je vrednost bruto oglaševanja znižala za štiri odstotke glede na leto prej.
Pomoč ministrstva za kulturo ...
"Med krizo so bili mediji in novinarji deležni izdatne državne pomoči," pa je 10. marca na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta o svobodi medijev na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji dejala evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc. Poudarila je, da vlada ne omejuje nikogar. Da so bili mediji deležni ukrepov za omilitev posledic epidemije, so za Večer potrdili tudi na ministrstvu za kulturo.
Pojasnili so, da so v PKP1 določili posebne ukrepe za radijske in televizijske postaje. Regionalne in druge televizije so bile za čas od razglasitve do preklica epidemije, torej 13. marca do 31. maja lani, oproščene plačila storitev distribucije televizijskega signala s strani RTV Slovenija. Poleg tega regionalne in druge televizije ter radijske postaje za enako obdobje niso plačevale frekvenčnine agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).
Z AKOS-a so nam sporočili, da so 51 radijskim in šestim televizijskim postajam plačilo za frekvenčnino skupno zmanjšali za 106 tisoč evrov. Zaradi oprostitve plačila distribucije televizijskega signala pa je RTV Slovenija utrpela še skoraj 27 tisoč evrov izgube.

Na ministrstvu za kulturo so še pojasnili, da za lastnike medijev veljajo vsi interventni ukrepi, namenjeni okrevanju in pomoči gospodarstvu. Podatkov o višini sredstev, ki so jih lastniki medijev iz ukrepov PKP počrpali, na ministrstvu nimajo.
Ukrepi negativno vplivali na poslovanje medijev
Kljub temu slovenski mediji po mnenju Društva novinarjev Slovenije (DNS) "v epidemiji niso bili deležni nobene specifične pomoči". Po njihovih informacijah so mediji zaradi povečanega dela v zelo malem obsegu koristili interventni ukrep čakanja na delo, enega od ukrepov, ki ga ponuja PKP1.
Zaupanje v medije se je med epidemijo okrepilo
Mediji so med epidemijo covida-19 odigrali ključno vlogo pri informiranju. Zaupanje državljanov v medije se je v tem času okrepilo za 15 odstotnih točk, so junija lani ugotovili pri agenciji Valicon. Že od začetka epidemije marca 2020 pa so bili televizijske postaje, njihovi spletni portali in facebook najbolj pogost vir informiranja o aktualnih dogodkih v zvezi s koronavirusom, kažejo rezultati spletne ankete, ki so jo pri Valiconu izvedli med 4. in 7. marcem letos. Poleg tega so med epidemijo glede na čas pred njo največ zaupanja državljanov pridobili tudi novinarji, je pokazala Valiconova raziskava Ogledalo Slovenije.

Finančno nestabilnost je zaradi začasnih odpovedi naročnin povečala še "nerazumno in neutemeljeno dolgo" veljavna prepoved listanja časopisov in revij v gostinskih in storitvenih dejavnostih, so spomnili na DNS.
Položaj medijev je dodatno oteževalo dejstvo, da država "skoraj do konca leta ni izplačala s pogodbami že zagotovljenih sredstev iz medijskega razpisa za leto 2020", so pojasnili pri DNS. S tem so bili v težek finančni položaj postavljeni programi posebnega pomena, ki so morali za tekoče delovanje najemati kredite.
Prihodki padajo medijem po vsej Evropi
"Evropski mediji se soočajo z velikim padcem prihodkov, kar je še poslabšalo trend padanja prihodkov zlasti pri časopisih, revijah in radijskih postajah. Posledice tega so bile nižje plače novinarjev, še posebej svobodnjakov," so zapisali pri Evropski zvezi novinarjev (EFJ). Objavili so bazo podatkov o finančni podpori medijskemu sektorju v evropskih državah med epidemijo covida-19, ki jo sproti dopolnjujejo.
Po podatkih EFJ je medijski sektor v 20 od 45 v analizo vključenih evropskih držav prejel nujno finančno pomoč. Denimo, avstrijske oblasti so od marca do konca lanskega leta tamkajšnjim medijem namenile 32 milijonov evrov državne pomoči, dnevni časopisi so tako prejeli skupaj 12 milijonov evrov. Na Nizozemskem so sedem in pol milijonov evrov državne pomoči prejele regionalne televizijske postaje, tri milijone in pol pa so namenili preiskovalnemu novinarstvu. Za delovanje medijskega sektorja v času pandemije covida-19 pa so Ukrajinci namenili skoraj 900 tisoč evrov.