
Na Univerzi v Mariboru se je pričel 32. posvet Medicina, pravo in družba, kjer je tokrat poudarek na predvidevanjih za obvladovanje globalnih tveganj za zdravje v prihodnosti. Rektor Zdravko Kačič je v otvoritvenem nagovoru opozoril na pasti tehnološkega razvoja, ki je neizogibno dejstvo, prinaša pa tudi tvegnja na področju zdravstva, katerih posledice delno že občutimo, kot je dejal. Pozval je predvsem, da znova kritično presodimo nove prakse v družinski medicini, ki jih je prinesla epidemija covida-19 in "zdravnike vrnemo pacientom". Pri tem je mislil predvsem na pomanjljivo kominikacijo, ki se je v veliki meri preselila na nove tehnologije, kjer pa se je treba zavedati digitalne izključenosti, kot je opozoril. Zato je pozdravil interdisciplinarno obravnavo tem s področij, ki jih bodo na posvetu obravnavali.
Loredan si je premislil
Tudi župan Maribora Saša Arsenovič je pozdravil intelektualni potencial, ki se razvija tudi s pomočjo tega dogodka, in to "v drugem največjem mestu, ki je na poti razvoja", kot rad poudarja. Dejal je, da to velja tudi za področje zdravstva, z univerzitetnim kliničnim centrom na čelu. "Prav bi bilo, da razvojni razkorak decentralizacije rešimo v prid naši regiji," je ob tem poudaril. Svojo prisotnost na posvetu je sprva potrdil tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, nato pa se je opravičil, "v času afer in reform ni utegnil", se je glasila razlaga moderatorke Nataše Markovič.
Strah ni izgovor za teptanje pravne države
Si je pa čas za prihod na mariborsko univerzo vzela ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je v svojem nagovoru veliko besed namenila zgrešeni potezam Janševe vlade pri soočanju s pandemijo. Uvodoma je sicer poudarila, da se je pandemija razvijala zelo hitro, "tako da nismo prav dojemali, kaj se dogaja." A pandemija ni smela mimo pravne države, ki je bila na resni preizkušnji. "Bila je moralna panika. Šlo je za strah pred neznanim in željo, da se nam ne zgodi Bergamo. To je vse razumljivo. Ne more pa biti izgovor za teptanje pravne države. Koraki takratne oblasti so bili usmerjeni v represijo, kar se je odražalo v nezadovoljstvu ljudi, ki se je čutilo tudi v zdravstvu. Kasneje se je celo izkazalo, da so bili ti koraki v nasprotju z ustavo," je dejala ministrica. Nato pa dodala, da danes ni več čas za paniko, temveč za "ukrepanje, za refleksijo, da osmislimo to obdobje in se pripravimo na morebitne nove pandemije, ki nas lahko doletijo." Pozvala je akademike, naj se krešejo ideje, misli, hkrati pa naj domislijo, kako ohraniti humanost in solidarnost.