Delavci, napoteni iz Slovenije v Nemčijo, niso nikoli videli plačila za svoje delo. Delodajalec, registriran v Sloveniji, pridobiva za delavce 'bianco' dovoljenje A1, ki ureja čezmejno opravljanje storitev. S tem se izogne temu, da bi moral za delavce pridobivati ločena dovoljenja za vsako delovišče posebej - kot izvajalec storitev lahko delavce neomejeno pošilja v različne države EU in na različna delovišča, je opozoril na novinarski konferenci Marko Tanasić iz zveze svobodnih sindikatov (ZSSS). "Pri izdajanju A1 obrazcev prihaja še naprej do zlorab sistema, saj zavod za zdravstveno zavarovanje ne preveri učinkovito, ali gre za podjetja, ki dejansko izvajajo storitve v Sloveniji, ali pa gre za lažne napotitve," je Andrej Zorko iz ZSSS opisal, kako prihaja do sodobne trgovine z delavkami in delavci. Podobne primere kršitev delavskih pravic, kot se dogajajo prek Slovenije v sodelovanju s pristojnimi službami slovenske države, je moč razbrati tudi iz primerov kršitev pravic napotenih delavcev iz Bolgarije in Slovaške v Nemčijo.
Urad EU za delo in kršitve
Urad EU za delo (European Labour Authority) je začel s svojim delom sredi oktobra. Njegovo delovanje naj bi zagotovilo boljše uresničevanje prava EU na področju zaposlovanja in učinkovitejši nadzor. Evropska konfederacija sindikatov je na urad že predala devet primerov kršitev pravic napotenih delavcev. Delavci so bili napoteni s Poljske, Češke, Bolgarije, Slovaške in Slovenije na delo v Nemčijo, Avstrijo in na Dansko. Urad EU za delo bo koordiniral, analiziral in vzpodbujal boljše sodelovanje med inšpekcijskimi službami članic in izmenjavo relevantnih informacij.
Stradanje - za ukinitev - socialnih blagajn
Slovenija je v zadnjem času postala tudi ciljna država napotitev. Najpogosteje gre za podjetja s Slovaške, kjer so stopnje za socialne prispevke nižje. Delavci, ki jih slovaška podjetja pošiljajo v Slovenijo, delajo po informacijah, ki so jih zbrali v Delavski svetovalnici, predvsem v živilskih trgovskih verigah in živilski industriji. Uradno zaposleni na Slovaškem, redno delajo ob delavcih in delavkah, zaposlenih v Sloveniji. Ob koncu meseca dobijo morda celo nekoliko višje končno izplačilo, a v slovenske socialne blagajne se ne vplača niti evro, pač pa naj bi se po nižjih stopnjah njihova socialna zavarovanja vplačevala na Slovaškem. "Na tem področju še ni prišlo do primernih premikov pristojnih slovenskih državnih organov," pove Andrej Zorko, da podobnih prijav, kot so jih sprožili nadzorni organi v Nemčiji, Avstriji in Belgiji proti Sloveniji še ni. Vse več kršitev delavskih pravic je povezanih s poskusi zamegljevanja med delom in opravljanjem storitev. "Težava je, da je model Luke Koper postal model slovenskega gospodarstva - pri tem da gre za nezakonit model," je Lidija Jerkič spomnila na dolgoletno neukrepanje državnih organov ob luškem najemanju zunanjih izvajalcev storitev. S tem se je prikrivalo dejanska redna delovna razmerja delavcev ter omogočalo njihov prekaren in diskriminiran položaj.
Zloglasnost slovenskega trga dela
Primera s Češke in Poljske, ki so ju evropski sindikati poslali Uradu EU za delo, pa zastavljata prav vprašanje, ali so socialni prispevki del plače delavcev ali jih lahko delodajalci obračunajo po svoje. Poslanec v parlamentu EU Milan Brglez je član odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. V zadnjem času še intenzivneje zbira primere kršitev delavskih pravic, s katerimi si je Slovenija na ravni EU pridobila zloglasen sloves. V njegovi pisarni pravijo, da je nekdanji predsednik državnega zbora že dalj časa aktivno vpet v poskuse zaščite delavskih pravic na ravni EU pri čemer računajo, da bodo v prihodnje uspešno sodelovali tudi z drugo članico v odboru iz Slovenije Romano Tomc.
Od devetih primerov kršitev jih je pet iz Slovenije
