Napoteni delavci ne znižujejo socialnih pravic

Ni prav, da so delavci, ki jih delodajalci začasno napotijo delat v druge države članice, plačani manj kot domači delavci v državi gostiteljici. To ni v evropskem duhu, je na nedavni turneji po članicah EU v vzhodni in srednji Evropi razlagal francoski predsednik Emmanuel Macron. "Enotni trg in prosti pretok ljudi nista bila oblikovana, da bi pomagala državam, ki se zavzemajo za najnižje socialne pravice. To je tisto, kar ohranja populizem v naših državah," je po poročanju STA dejal Macron. V Slovenijo francoskega predsednika ni bilo, čeprav so slovenski delodajalci med tistimi, ki so napotene delavce najbolj naplahtali, saj jim niti tistega, kar bi jim morali, niso plačali.
V skladu z veljavno evropsko direktivo o napotenih delavcih iz leta 1996 je treba napotenim delavcem izplačati samo minimalno plačo, socialne prispevke delodajalci plačajo v državi, od koder prihajajo delavci, saj so tam praviloma nižji. Evropska komisija je maja lani objavila predlog sprememb te direktive, v katerem predlaga, da bi za napotene delavce veljala ista zakonodaja in kolektivne pogodbe, kot veljajo za domače delavce. To pomeni, da bi morali biti vsi delavci v državi članici enako plačani. Macron želi poleg tega še doseči, da bi trajanje dela za napotene delavce omejili na 12 mesecev, kar je pol manj kot predlaga evropska komisija. Predlog evropske komisije je ostal v predalu, ker članice EU ne morejo najti skupnega jezika.

Macron lobira za spremembo pravil

Medtem ko Macron lobira za podporo spremembam evropske direktive, Uuriintuya Batsaikhan, nekdanja raziskovalka na bruseljskem inštitutu Bruegel, opozarja, da je vpliv napotenih delavcev na razmere na trgu dela majhen. Poleg tega ne gre mešati napotenih delavcev z delovnimi migranti, ki se preselijo v tujino dolgoročno, ker gredo s trebuhom za kruhom. Napoteni delavci so zaposleni v državi pošiljateljici, v tujino jih na delo pošlje delodajalec. Delovni migranti si delo v tujini najdejo sami, tam imajo stalno bivališče in tam tudi plačujejo davke in prispevke.
Napoteni delavci predstavljajo majhen delež delovne sile. Leta 2015 jih je bilo v EU dva milijona, kar je 0,65 odstotka vseh za delo sposobnih ljudi in 0,9 odstotka vseh zaposlenih. Delavnih migrantov je bilo (za primerjavo) leta 2015 v EU 11,3 milijona, kar je 3,7 odstotka za delo sposobnih prebivalcev. Čezmejnih migrantov so (prav tako za primerjavo) pred dvema letoma v EU našteli 1,3 milijona, kar je 0,6 odstotka delovne sile v EU.
Število napotenih delavcev se v EU povečuje. V obdobju od leta 2010 do 2015 se je povečalo za 41,3 odstotka, letna rast njihovega števila je znašala 7,2 odstotka. Uuriintuya Batsaikhan opozarja, da so tako prejemnice kot pošiljateljice napotenih delavcev v glavnem le štiri države članice EU. Glavne pošiljateljice so Poljska (22,8 odstotka), Nemčija (11,7 odstotka) in Francija (6,9 odstotka), glavne prejemnice pa Nemčija (28 odstotkov), Francija (11,9 odstotka) in Belgija (10,5 odstotka).
Čeprav Poljska pošlje v tujino skoraj četrtino vseh napotenih delavcev, je njihov delež med zaposlenimi doma le 2,5 odstotka. Najvišja deleža napotenih delavcev imata med članicami EU glede na število zaposlenih doma Luksemburg (24,7 odstotka) in Slovenija (14,2 odstotka). Med državami prejemnicami je prav tako na vrhu Luksemburg (9 odstotkov), sledita mu Belgija (3,8 odstotka) in Avstrija (2,5 odstotka).

Napačne predstave o socialnem dumpingu

Uuriintuya Batsaikhan ugotavlja, da je napačno prepričanje, da napoteni delavci v glavnem izvirajo iz članic EU z nizkimi plačami in so napoteni na delo v članice z visokimi plačami. Takšnih je le tretjina, samo v Nemčiji je delež napotenih delavcev iz članic z nizkimi plačami višji od 50 odstotkov in znaša 62 odstotkov. Francija ima le 23 odstotkov napotenih delavcev iz članic EU z nizkimi plačami, 44 odstotkov jih iz držav z visokimi plačami. Tudi v Belgiji je 28 odstotkov napotenih držav iz držav z nizkimi plačami in 58 odstotkov iz držav z visokimi plačami.
Uuriintuya Batsaikhan zaključuje, da je število ljudi, na katere napoteni delavci negativno vplivajo, majhno v primerjavi s koristmi, ki jih imajo napoteni delavci in podjetja, ki ponujajo svoje storitve čez mejo. Skrajšanje dovoljene dobe za napotitev na delo v tujino bi po njenem mnenju lahko zmanjšalo nekatere skrbi, a število napotenih delavcev, ki dolgo časa ostanejo na delu v tujini, je že zdaj majhno. Estonija, ki do konca leta predseduje svetu EU, je po poročanju Reutersa napovedala, da bo v tem mesecu predložila svoj predlog sprememb direktive o napotenih delavcih.