Kot velik, na glavo postavljen siv vijak s tesnili na dnu. Iz njega štrlijo tri držala, ki se vrtijo in vrtijo. Vrtijo jih in vrtijo. Naprej in naprej v krogu. Hitreje in hitreje … dva delavca in delavka. Zgodbe na stotine njih. Držala delujejo kot vzvodi, a tudi kot prepreke, da bi med delavci nastal stik. Drug drugemu so tekmeci, narekovalci ritma, nadzorniki ali pa ovire, da bi uresničili svoj načrt - tistega, ki bo zafrknil cel sistem. Gledališka igra Žige Divjaka o sodobnem izkoriščanju delavk in delavcev, Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica zareže skozi zgodbe, ki so postale del slovenskega vsakdana. Resničnost v državnih podjetjih, ki že desetletja kujejo dobičke prek sistemiziranja neenakosti med delavci. Zgodbe iz javnih vzgojnih in izobraževalnih institucij, ki v imenu krčenja stroškov v svojih prostorih ustvarjajo invalidke skozi outsourcanje čiščenja in sistem javnih razpisov, ki sledi le najnižji ceni, pozabi pa na fizične meje možnega za človeško telo. Zgodbe o uresničevanju sanj, v katerih so delavci za dosego cilja – boljše prihodnosti za svoje otroke – pripravljeni pogoltniti in se prebiti čez vse, kar se jim postavi na pot.
Kot da nadzora ni
Predstava prihaja niti mesec po objavi poročila, ki ga je pripravila Agencija EU za temeljne pravice o pomenu in načinih krepitve inšpekcijskih služb, ki skrbijo za spoštovanje delavskih pravic. "Kaj se zgodi, če se kršitve delovnopravne zakonodaje tolerira, najbolj jasno vidimo v Luki Koper," pravi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. V državnem podjetju se že četrt stoletja stopnjuje izogibanje delovnopravni zakonodaji. "To je postal poslovni model, ki je zdaj tako velik, da je postal razlog in argument, zakaj inšpekcijske službe ne ukrepajo," opisuje absurdnost situacije zagovornik delavskih pravic. Prav zaradi številnih kršitev delavskih pravic so pisarno Delavske svetovalnice odprli tudi na Obali. O Luki Koper in prikritem zaposlovanju preko zunanjih izvajalcev so odločbe izdali na delovnem inšpektoratu, njihovo odločbo je potrdilo upravno sodišče. Da gre za nezakonit poslovni model, so ugotovili na finančni upravi in ministrstvu za finance, o rešitvah so razpravljali v parlamentu.
Skupaj in na terenu
V Sloveniji je od avgusta 2014 nadzor nad hudimi kršitvami delavskih pravic razdeljen - za preprečevanje zaposlovanja in dela na črno skrbijo inšpektorji in inšpektorice finančne uprave (Furs), ki ukrepajo v primerih, ko delavcu za delo ni dana pogodba o zaposlitvi ali pa ga delodajalec ali delodajalka ne vključi v sistem socialnih zavarovanj. Za spoštovanje drugih določil delovnopravne zakonodaje skrbi Inšpektorat za delo. Na Furs pojasnjujejo, da je namen njihovega dela v prvi vrsti preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, a ob tem dodajajo, da gre za "posledično zaščito pravic delavk in delavcev". Manj odločni glede tega, ali je cilj njihovega dela zaščita pravic delavcev in delavk, so na inšpektoratu za delo. Vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja Jadranko Grlič kot njegova predhodnica poudarja, da so "varuhi zakonitosti" in da so dolžni z ukrepi ob nepravilnostih "praviloma zaščititi tudi pravice delavcev". V enotnem odgovoru, ki smo ga prejeli od inšpektorata za delo, na vprašanja, ki smo jih naslovili tako nanje kot na Furs, so na inšpektoratu za delo še pojasnili, da želijo "delovati v dobrobit tako delavca kot tudi delodajalca in si tako krepiti zaupanje javnosti".
Prav bi bilo, da se začne v tej državi ljudi, delavce in delavke obravnavati drugače
Inšpektorji Fursa veljajo za učinkovitejše
V nasprotju s slovesom, ki se deloma drži delovnega inšpektorata, inšpektorji Fursa veljajo za učinkovitejše in tudi bolj odločne pri ukrepanju. Pri Fursu pojasnjujejo, da večino nadzorov glede zaposlovanja in dela na črno opravljajo z mobilnimi enotami. "Stalna prisotnost mobilnih oddelkov na terenu in njihova povezava z našim operativnim komunikacijskim centrom omogočata pokritost nadzora ter odkrivanje kršitev v času in na kraju, kjer je več zaposlovanja na črno," pojasnijo svoje operativne prednosti. Tudi s pomočjo podatkov davčnih blagajn lahko tako denimo posredno preverijo, kdo od delavcev in koliko časa izdaja račune strankam. Te možnosti vpogleda in preverjanja informacij v centrali pa so hkrati omejitve, ki jih morajo dnevno reševati delovni inšpektorji in inšpektorice, saj je njihova opremljenost slabša.
Akcijske skupine, v katerih so predstavniki različnih inšpekcijskih služb, pri Agenciji EU za temeljne pravice izpostavljajo kot primere dobrih praks. Tudi slovenske inšpekcijske službe, tako inšpektorat za delo kot Furs, se strinjajo, da so skupne akcije uspešne in učinkovite.
Inšpektorat mora odgovoriti na vprašanje: bodo nadaljevali kot do sedaj in ne bodo uživali zaupanja v očeh delavcev, delodajalci pa se jim bodo posmehovali?
Sistem še vedno vabi h kršitvam
Na problematično stanje na delovnem inšpektoratu so že v času prejšnje vlado opozarjali na sindikatu državnih organih Slovenije, ki vključuje tudi sindikalno skupino na Inšpektoratu za delo. Marca letos so nekdanjo ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozvali k ukrepanju, saj se je stanje le slabšalo. Težave, so zapisali, so v tem, da je inšpektorat za delo "zelo slabo voden in organiziran ter kadrovsko tako oslabljen, da ni sposoben zagotavljati ustreznega nadzora delovnopravnega položaja in zaščititi pravic delavcev v zasebnem in javnem sektorju".
Poročilo Agencije EU za temeljne pravice med priporočili opozarja tudi na nujnost, da se razvije merila za nadzor v sektorju pomoči in oskrbe na domu. Da gre za črno pego, se strinja Goran Lukić, ki pravi, da sindikalni kolegi v Nemčiji priznavajo, da je to področje, ki se ga ne znajo niti nočejo dotakniti. V Sloveniji je vse več oglasov za skrbstveno delo v tujini kar na družbenih omrežjih, kot je Facebook. “Ponudijo nekaj sto evrov na mesec, hrano in nastanitev, a delavec je na razpolago 24 ur na dan. Kdo zagotavlja, da so oskrbovalci primerno usposobljeni, da ne opravljajo treh izmen in da so zavarovani? Če se izkorišča vsem na očeh na gradbiščih, me je hudo strah, kaj vse se lahko zgodi za štirimi stenami,” opozori na nujnost, ne le da delavci poznajo svoje pravice, ampak da se zagotovi tudi pogoje, da jih uveljavljajo.
