Dejan Židan: "Vzpostavitev lastnega knjižnega jezika v času reformacije je slovenski narod vodila v nadaljnji razvoj"

Ob dnevu reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan, obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, smo namreč Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, in sicer Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar. Na predvečer jutrišnjega praznika se je ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani pričela proslava, slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Dejan Židan. Na proslavi so v kulturnem programu nastopili Tina Vrbnjak, Petja Labović, Vlado Novak, Neus Barcons Roca, Matevž Dobaj, Orkester Evolucija pod vodstvom Iztoka Kocena, Mirjam Jelnikar, Katice, Folklorna skupina Tine Rožanc,  AFS France Marolt v koreografiji Luke Kropivnika in drugi.

Trubar si je prizadeval za opismenjevanje

"Zgodovina slovenskega naroda je dolga in bogata. In četudi v očeh drugih nismo bili nikoli največji ali najmočnejši, se obilje našega naroda izraža skozi jezikovno in kulturno identiteto.  Dojemanje skupnosti, ki ima svoj temelj v jeziku, ima v evropskem prostoru dolgo domovinsko tradicijo. V jeziku se zrcalijo moč, razvoj, napredovanje ali nazadovanje naroda v desetletjih in stoletjih.  Reformacija se je odvijala v času, ko je kompleks družbenih dilem močno polariziral takratno družbo. Nenadomestljivo je vplivala na versko, politično, družbeno in kulturno sliko Evrope, ki se je začela izvijati iz preteklih težkih spon v nov preporod. Izjemni posamezniki, kot so Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj, so ta preporod znali povezati s potrebami naroda. Vzpostavitev lastnega knjižnega jezika v času reformacije je namreč slovenski narod vodila v nadaljnji razvoj," je povedal Židan.  
Predsednik DZ je poudaril, da je slovenščina v času, ko je živel Trubar, že imela bogato izročilo in se je uporabljala kot jezik javnega življenja, vendar ni bila nikoli sistematično pisana. "Tudi sicer je bila pismenost privilegij le peščice najpremožnejših. Delež pismenega prebivalstva na Slovenskem v 16. stoletju se je namreč gibal med tremi odstotki na začetku in komaj osmimi odstotki ob koncu stoletja. Trubar si je, resda iz globoko verskih razlogov, prizadeval za opismenjevanje in rabo jezika med vsemi sloji prebivalstva. Protestantsko prepričanje je namreč pomenilo izjemen odmik od tedanje verske prakse. Pisano besedo je Trubar želel približati večini, preprostim ljudem. S tem jim je bilo dano orodje za bolj enakopravno in pravično udejstvovanje v družbeni sferi. Pismenost je pomenila tako kot danes, posedovanje kompetenc, ključnih za osebnostno rast posameznika. Pripadnost jeziku je začela postajati pripadnost skupnosti in to je veljalo tudi za druge evropske narode s katerimi si delimo evropski prostor," je povedal Židan.  

​Skrb za kulturo in kulturno ustvarjanje

Zato je tudi danes zelo pomembno ohranjanje slovenskega jezika, saj se, kot je poudaril Židan, ljubezen do slovenskega naroda in jezika kaže skozi našo skrb za kulturo in kulturno ustvarjanje. "Danes kultura potrebuje novo reformacijo, nov zagon. To pomeni spodbujanje ustvarjalnosti ljudi, še posebej mladih, pri njihovih ambicioznih in inovativnih projektih. Pomeni tudi izboljšanje pogojev delovanja kulturnih ustvarjalcev. Kritično razmišljanje v maternem jeziku ima svoje korenine prav v izročilu reformacije. Krepitev slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika je zelo pomembna. Ne pozabimo, da so glas 
Slovenije v svetu njeni ljudje, njihovi vrhunski športni dosežki, zgodbe kolektivnega uspeha. Nič manj pa tudi izjemna znanstvena dognanja in tehnološke inovacije mnogih Slovenk in Slovencev, " je dodal Židan. 
Za jezik in kulturo velja, da sta razpeta med tradicijo in inovacijo. Vsekakor pa se z vstopom digitalizacije odnos do načina dojemanja sveta literature in knjige spreminja. "Knjiga ima za Slovence velik simbolen pomen, zato je naša odgovornost, da še naprej spodbujamo slovensko založništvo, prevajalce in kvalitetne knjižne programe. Ljubezen do slovenskega naroda in jezika se kaže tudi skozi priznavanje slovenščine kot jezika nas vseh, tudi najranljivejših. Zato je pomembna pobuda, da se v ustavo zapiše pravica do uporabe slovenskega znakovnega jezika kot materinega in avtohtonega jezika njegovih uporabnikov, gluhih, naglušnih in gluhoslepih," je še dodal Židan.