Znanih je že več ocen, za koliko se bo slovensko gospodarstvo skrčilo zaradi epidemije. Številke se gibljejo od 5,5 odstotka pa do 8,1 odstotka. Banka Slovenije je preigravala celo scenarij, da bi bil lahko bruto domači proizvod (BDP) letos nižji za dobrih 16 odstotkov. V primeru blažjega scenarija, okoli šestodstotnega padca BDP, bi banke poslovale blizu ničelnega rezultata, v najhujšem primeru pa bi bančni sistem ob koncu leta 2020 posloval z veliko izgubo, opozarjajo v Banki Slovenije. "Že najblažji ocenjevani padci gospodarske aktivnosti bodo imeli na bančne bilance negativne posledice, in sicer tako na strani prihodkov kakor tudi zaradi povečanja nedonosnih terjatev, kar bo oboje negativno vplivalo tudi na kapital in s tem zmožnost financiranja gospodarstva," opozarjajo pri Združenju bank Slovenije (ZBS). Pri tem poudarjajo, da so v sedanji krizi ukrepi, ki so usmerjeni v ohranjanje kreditne sposobnosti podjetij in ohranjanje zaposlenosti prebivalstva, zelo pomembni, saj bodo hkrati pozitivno vplivali tudi na stabilnost finančnega sektorja.
Izračun kreditne sposobnosti
Konec preteklega tedna je Banka Slovenije sklenila, da bodo lahko banke od 1. junija dalje pri izračunavanju kreditne sposobnosti potrošnikov izločile mesece z začasno znižanimi dohodki, ki so posledica epidemije.
NKBM in NLB: "Stabilno in del rešitev"
V NLB zagotavljajo, da ne glede na zaostrene gospodarske razmere banka posluje stabilno. Trdijo, da je banka kapitalsko izrazito trdna in pripravljena, da prispeva svoj del k zagotavljanju likvidnosti za podjetja. Pravijo, da so odobril manj moratorijev za odplačevanje kreditov, kot so pričakovali. Tudi v NKBM zagotavljajo, da se trudijo pomagati strankam in z njimi iščejo individualne rešitve. "Banke smo v tej krizi del rešitve in ne del problema," pravijo.