Janez Kovačič
Tisti hip, ko začne prodaja osebnih vozil v nekaj daljšem obdobju brez izjemnih razlogov šepati in celo upadati, je jasno, da to napoveduje spremembo splošnih gospodarskih okoliščin. Avto je trajnejša in dražja potrošna dobrina in zato lahko njegov nakup počaka na ugodnejše ali vsaj bolj stabilne čase. Vse to potrjujejo podatki o devetmesečni prodaji tako v Evropski uniji kot v Sloveniji. Krivulje so upognjene navzdol in nič ne kaže, da se bodo prav kmalu obrnile v drugo smer. Ali povedano bolj dramatično: po vsej verjetnosti napovedujejo novo krizo, čeprav se še iz prejšnje nismo dobro skobacali.
Slovenska prodaja osebnih avtomobilov letos potrjuje pravilnost lanskih napovedi o nekaj skromnejšem poslu v primerjavi z letom 2018. Padec je bil v devetih letošnjih mesecih kar visok, in sicer se je obseg prodaje zmanjšal za 4,28 odstotka (skupno je bilo prodanih 57.408 osebnih avtomobilov). Mimogrede – Acea, evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov, v svoji statistiki navaja, da se je prodaja pri nas v omenjenem času zmanjšala za 4,7 odstotka. Statistika, ki jo za slovenski trg in sekcijo uvoznikov pripravlja podjetje Ardi INT, sicer ne razkriva obsega t. i. enodnevnih registracij, ki maličijo realno stanje (novi avtomobil prodajo na tuje, pri nas pa ga štejejo med prodane na slovenskem trgu), vendar naj bi se po splošnem mnenju njihov obseg letos precej zmanjšal in zato naj bi bile tudi številke precej realnejše, kot so bile prejšnja leta. S tega zornega kota je zanimiva tudi prodaja po razredih, ki odraža spremembe na trgu.
Slovenija: splošni padec in ofenziva SUV-ov
Na slovenskem trgu že dolgo ali prav od začetka prevladuje prodaja v nižjem (mali v tabeli) in nižjem srednjem razredu (srednji spodnji). V letošnjih devetih mesecih je najbolj upadla prodaja v nižjem srednjem razredu; to so avtomobili kot VW golf, renault megane, peugeot 309 in podobni. Navzdol je šla tudi prodaja avtomobilov nižjega razreda (renault clio, VW polo ipd.), medtem ko se tudi letos in tako kot že nekaj let občutno zmanjšuje prodaja majhnih enoprostorcev (MPV). Vsaj pri slednjem obstaja splošno sprejeta razlaga: enoprostorci morajo vse bolj prepuščati tržni prostor in kupce športnim terencem (SUV) različnih vrst oziroma razredov. Prodaja teh skoraj strmo raste že precej let, pri čemer si najdebelejše rezine trga režejo srednje veliki (VW tiguan, hyundai tucson ipd.) in takoj za njimi majhni SUV-i (VW T-cross, peugeot 2008 ipd.). Njihov skupni tržni delež je letos za malenkost presegel 24 odstotkov, kar je še precej daleč od tržnih deležev, ki jih skupaj dosegata nižji in nižji srednji razred.
EU: večinoma minusi
V Evropski uniji (EU) so bili trendi podobni ali skoraj enaki kot pri nas. September je bil eden redkih letošnjih mesecev, ko je imela prodaja pozitiven predznak, saj je bil plus kar 14,5-odstoten (v Sloveniji 6,6-odstoten). Razlog je znan: lanski september je bil izjemno skromen zaradi uveljavitve novega merilnega protokola WLTP, ki je kupce pognal v trgovine avgusta in tudi julija, septembra pa so bile trgovine skoraj prazne. Rast je bila na najpomembnejših evropskih trgih septembra res visoka: v Nemčiji se je prodaja povečala za 22,2 odstotka, v Italiji za 13,4, v Španiji za 18,8 in v Franciji za 16,6 odstotka. Ali povedano drugače: septembra so imele vse države EU pozitivno bilanco razen Bolgarije, skupno pa je bilo prodanih 1,2 milijona vozil. Na letni ravni je slika seveda drugačna.
Tovarne: bolj ali manj z negativnim predznakom
Stanju v devetih letošnjih mesecih so primerni tudi rezultati avtomobilskih tovarn. V glavnem so številke skromnejše kot lani. Koncern Volkswagen (VW) ostaja največji, s skupno prodajo 2,8 milijona vozil, kar pa je bilo za 1,4 odstotka manj kot lani v tem času. Znotraj skupine je najvišjo rast prikazal Seat (za 9,3 odstotka), drugim je šlo nekaj slabše. Skupina PSA (Citroën, Peugeot, Opel, DS) je ohranila lanske številke (1,9 milijona vozil), za 6,4 odstotka bolje je prodajal Citroën. Renault je imel minus 2,2 odstotka (1,2 milijona vozil), še naprej močno in vztrajno pa vleče Dacia (plus 11,4 odstotka). Skupina BMW je imela skromni prirastek 0,1 odstotka, Damiler AG pa razveseljivega – 4,3 odstotka. Občutno slabši je FCA (Fiat Chrysler Automobiles) z 10,2-odstotnim padcem, medtem ko je Toyota zabeležila 2,5-odstotno rast, Nissan pa mora biti zaskrbljen, kajti njegov letošnji rezultat je za kar dobrih 25 odstotkov skromnejši.
