Janez Kovačič
Kljub temu da Evropa ali pa Evropska unija v globalnem pogledu že precej časa ni vodilni trg oziroma prostor, ki bi bil izjemnega pomena za avtomobilsko industrijo, je na tem zemljevidu še vedno zelo pomemben igralec. Po podatkih ACEA ali Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov je bilo lani v 28 državah EU skupaj prodanih dobrih 15,15 milijona osebnih avtomobilov. To je bilo za pičlih 0,1 odstotka več kot leta 2017. Plus je bil skromen, pa vendarle je bila to že peta zaporedna rast, kar je precejšen obliž na številne težave, s katerimi se srečujejo evropska avtomobilska industrija in posledično tudi druge gospodarske dejavnosti.
Dobro v srednji Evropi
Zanimivo je, da je posel z osebnimi avtomobili v EU lani precej poganjala prodaja v državah srednje Evrope, kamor spada po tej statistiki tudi Slovenija. Pet najpomembnejših evropskih trgov - Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Španija - je lani plulo v precej različnih tržnih vodah, vendar ni sporno, da gre posebna pozornost vedno prav največjemu in najbolj avtomobilskemu, torej nemškemu.
V tej državi je bila lanska prodaja precej podobna evropski, le predznak je bil drugačen. Posel je sicer obstal na precej pričakovani ravni (3,43 milijona osebnih avtomobilov), vendar je bil izkupiček za 0,2 odstotka skromnejši kot leto prej. Ker je prav avtomobilski sektor pomemben pokazatelj dogajanja v drugih industrijskih panogah, je to napoved časov, ki utegnejo biti letos še nekoliko slabši kot lani. S tega zornega kota je vse skupaj pomembno tudi za Slovenijo oziroma slovensko avtomobilsko industrijo, ki je pomemben dobavitelj sestavnih delov. Nekateri že ugotavljajo, da je naročil za prvo letošnje trimesečje iz Nemčije že precej manj kot lani v tem času. Toda leto je še sveže in morda se izteče kljub vsemu nekoliko bolj ugodno, kot je to videti sedaj.
Zastavonoša nemški koncern VW
Med avtomobilskimi korporacijami si je lani največji delež po pričakovanju odrezala skupina Volkswagen (VW). Hkrati pa je matični VW najuspešnejši prodajalec na evropskih trgih, precej zadaj mu je lani sledil francoski Renault, za njim pa je nekaj malega zaostal Peugeot. Znotraj te germanske korporacije je opazen slab rezultat Audija, ki plačuje za sodelovanje v aferi Dieselgate. PSA, ki ga sestavljajo Peugeot, Citroën, DS in od predlani nemško-britanski Opel/Vauxhall, si lahko mane roke, saj je lani dosegel izjemno povečanje. Še bolje pa je šlo omenjeni nemško-britanski avtomobilski navezi, kar morda potrjuje, da je prvi mož PSA Carlos Tavares vendarle naredil dober posel.
V ospredju Mercedes-Benz
V premijski druščini, ki jo tvorijo predvsem nemške tovarne BMW, Daimler in AG, Audi in deloma tudi Volvo, je lovoriko najuspešnejšega zadržal Mercedes-Benz, sestavni del Daimlerja. BMW je nekoliko zaostal, še bistveno bolj Audi, medtem ko Volvo vsaj v količinskem smislu ni bil konkurenčen. Med japonskimi tovarnami je šlo lani najbolje Toyoti, sledil je Nissan, ki pa je po obsegu prodaje zaostal za južnokorejskima konkurentoma Hyundaiem in Kio ter ob tem zabeležil največji padec prodaje v tej daljnovzhodni druščini. Dolga roka afere, ki jo je zakuhal nekdanji šef zveze Renault-Nissan-Mitsubishi Carlos Ghosn?
