Pomoč

Janez Kovačič Janez Kovačič
09.09.2019 12:25

Minuli teden je bil nedvomno zelo pomemben za novomeški Revoz, ki je sestavni del Renaulta in s tem zveze Renault-Nissan-Mitsubishi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Stekla je slovenska in tudi siceršnja prodaja vozila, ki je drugi najbolje prodajani avto na evropskih trgih (spredaj je le neuničljivi golf), najuspešnejši renault vseh časov in od leta 1994 najbolje prodajani avto na slovenskem avtomobilskem trgu. Če je bil z gospodarskega zornega kota še bolj pomemben formalni julijski zagon proizvodnje clia V, bosta sedaj tako Renault kot seveda Revoz tankočutno pričakovala prve odzive trga. Če bodo ugodni, bo dolenjska tovarna še najprej vzdrževala produkcijski tempo – vsakih 80 sekund v Novem mestu nastane avtomobil, v enem dnevu približno 950, letos morda nekaj več kot 200 tisoč, kar ne bo produkcijski rekord – če bo drugače, pa zanesljivo sledi scenarij, ki si ga ne želijo ne v Parizu ne v Ljubljani ne v dolenjski prestolnici. Ampak to je zgolj ena plat medalje.
Druga se je nekoliko sramežljivo pojavila pred meseci, ko so v Revozu tudi uradno in formalno pognali serijsko izdelavo clia V. Revoz je dobil precej državne pomoči, v zadnjih 13 letih skupaj okoli 75 milijonov evrov. Ni tako osamljeno mnenje, da bi morala država ta denar uporabiti drugje. Morda in verjetno. Toda precej nesporno je, da tako v Evropi kot drugje skoraj ni resnejše avtomobilske investicije brez takšne ali drugačne pomoči, bodisi lokalne bodisi nacionalne. Čeprav slovenska politika javno in uradno nikoli ni obelodanila, kako so v tem pogledu tekli pogovori z Renaultom, ki je stoodstotni lastnik Revoza, bi z gotovostjo domnevali, da Francozi niso bili pretirano rahločutni – ali nekaj državne pomoči ali pa bodo renaulti nastajali kje drugje, recimo v turški Bursi, če malo poenostavim. Konec koncev se prav sedaj končujejo pogajanja med Volkswagnom in turškimi oblastmi o tem, kako in koliko bo država pomagala uresničiti projekt nove velike tovarne. Nemci bodo dokončno rekli da, ko ali če bo država privolila v »revidiranje« svoje davčne avtomobilske politike.
Sicer pa: če med zadnjo gospodarsko krizo Američani z obilnimi milijardami ne bi pomagali trem velikim, bi bili ti bolj ali manj zgodovina. In to v deželi najbolj izvirnega kapitalizma.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta