Pobegli Carlos Ghosn: Se je zvrtelo od višine?

Treba je priznati, da je pobegli predsednik zveze Renault-Nissan-Mitsubishi mojster medijske scene. Božično-novoletni prazniki so prazni, pogosto se nič ne dogaja, toda časopisni, spletni, televizijski in še kateri prostor je treba zapolniti. In prav Ghosn ga je napolnil do vrha in še nekaj čez. Vprašanje je, ali mu bo to koristilo ali škodovalo, toda težko bi bil ob drugem času deležen tolikšne pozornosti, kot je je bil v minulih dneh. In jasno je, da bo še kar nekaj časa v soju medijskih žarometov.
Sicer pa se je vse začelo 19. novembra 2018 ob 16.30 na tokijskem letališču Haneda. Tja je Carlos Ghosn priletel v družbi zaupnika, ta hip še vedno zaprtega Američana Grega Kellyja. Vse skupaj bi moralo biti precej rutinsko - kot tolikokrat doslej. Ghosn na Japonskem ni bil zgolj predsednik zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, pač pa človek, ki je pred desetletji rešil tovarno Nissan, se močno angažiral ob nesreči v Fukušimi leta 2011, ko je to območje prizadel rušilni potres in še bolj uničujoči cunami ipd. Skratka, bil je nekdo. Toda tisto popoldne ga je pričakala japonska policija, ga vklenila in odpeljala v zapor. Prav s tem dnem se je začela zgodba, ki je že tedaj, še veliko bolj pa te dni, polni medijski prostor po vsem svetu.

Strogi in nepopustljivi Japonci

Carlos Ghosn je bil vse od predlanske spektakularne aretacije do lanske zadnje decembrske nedelje v strogo nadzorovanem hišnem priporu. V tem času so ga japonski preiskovalci obtožili številnih finančno-poslovnih nepravilnosti. Tako naj bi bil nepravilno prikazoval dohodke, pridobljene na Japonskem, zase naj bi bil uporabljal in porabljal denar zveze (v tem primeru predvsem Nissanovega), se loteval nenavadnih finančnih poslov oziroma transakcij, skratka, izračunali so, da naj bi bilo škode za vsaj 76 milijonov evrov. Med predlanskim novembrom in lanskim decembrom se je selil iz običajnega v hišni pripor in nazaj ter plačal za skoraj 13 milijonov evrov različnih varščin. Ob tem je občutil vso nepopustljivost in strogost japonskega pravosodnega sistema: telefon in računalnik je lahko uporabljal le v prisotnosti svojih odvetnikov, sorodniki oziroma druga žena Carole ga ves ta čas niso smeli obiskati (izjemoma so dovolili le obisk hčere iz prvega zakona), predvsem pa ni smel komunicirati z javnostjo oziroma so mu to odsvetovali. Ghosn je preko odvetnikov nekajkrat napovedal tiskovno konferenco, na kateri naj bi bil povedal marsikaj, vendar je vse po vrsti odpovedal. V deželi vzhajajočega sonca pač ni v navadi, da bi obtoženci - in na dan je prišla statistika, po kateri tam vsaj 90 odstotkov obtoženih tudi obsodijo - še preden pridejo pred sodnike, napadali državo oziroma oblasti. In prav to naj bi bil bistven ali vsaj eden bistvenih razlogov, da je pobegnil.

Precej zadržani Francozi

Prav o resnici se bodo kresala mnenja na relaciji Ghosn-Japonska, svoje pa bi lahko dodal še kdo, recimo Francija. Ko so prvega človeka zveze Renault-Nissan-Mitsubishi aretirali in so se začele na njegov konto stekati številne obtožbe, so bili Francozi precej zadržani. Toda japonski partnerji v zvezi so bili povsem drugačne volje: čez nekaj dni ni bil več predsednik Nissana, Mitsubishi, ki je član zveze postal leta 2016, pa je to storil dober teden kasneje. Ghosn je to ob eni redkih priložnosti, ko so se njegovi komentarji pojavili v javnosti, označil za zaroto in prst usmeril v tedaj prvega človeka Nissana Hiorata Saikavo. Nekaj ironije je v tem, da je ta veljal za Ghosnovega človeka. Saikava vse do lanskega septembra, ko je moral oditi, ni imel dobre besede za Ghosna in očitno bo v procesu - če in ko bo do njega prišlo - kronska priča japonskega tožilstva. Francozi so z odstavitvijo čakali do lanskega januarja, ko Ghosn ni bil več ne predsednik ne izvršni direktor Renaulta. In medtem so na svetlo prišle podrobnosti, ki Carlosa Ghosna ne kažejo v dobri luči.
Tako naj bi bili z Nissanovega računa za obnovo njegovih rezidenc v Riu de Janeiru, Bejrutu, Parizu in Amsterdamu plačali okoli 18 milijonov dolarjev. Poskrbel naj bi bil tudi za družinske počitnice, prav tako na Nissanov račun. Sestri, ki živi v Braziliji - tam se je marca 1954 tudi rodil, in sicer potomcem maronitskih kristjanov iz Libanona -, naj bi letno plačeval okoli 100 tisoč dolarjev za "svetovanje". Pod velikim vprašajem naj bi bil tudi "posel", ki ga je opravil z eno največjih savdskih korporacij, pri čemer naj bi šlo za 16,6 milijona dolarjev. Francoski preiskovalci so ugotovili, da ni znano, kako in zakaj je Ghosn porabil okoli enajst milijonov evrov; prav tako še ni povsem jasno, kako je bilo z razkošno poroko, ki jo je Ghosn organiziral v Versaillesu, kjer je oženil Carole, drugo ženo in tudi ameriško državljanko, kdo je pravzaprav financiral drago šolanje otrok iz prvega zakona v ZDA ipd. Če je v vseh teh obtožbah vsaj del resnice, se Ghosnu, ki je bil še leta 2017 eden najbolje plačanih evropskih avtomobilskih menedžerjev (dobil je okoli 15 milijonov evrov), slabo piše. In seveda bo pozabljeno vse tisto, kar storil tako za Nissan kot za zvezo, ki ji je predsedoval od leta 2005.

Qashqai in "novomeški" twingo

Carlosa Ghosna sem prvič srečal leta 2000 ali morda leto kasneje na tokijskem avtomobilskem salonu. Tedaj je bil še predsednik in izvršni direktor močno zadolženega podjetja. Leto prej je objavil svoj sloviti obnovitveni načrt, s katerim naj bi bil znova obudil Nissan. Na tiskovni konferenci je oznanil, da ozdravitve ne bo brez radikalnih potez. In takšne, izjemno šokantne za japonsko poslovno in siceršnjo kulturo, so tudi bile: zaprli so pet tovarn in odpustili 14 odstotkov ali 21 tisoč zaposlenih. V dobrih treh letih se je podjetje izkopalo iz težav, saj dolga, ki je pred tem znašal kar 20 milijard dolarjev, ni bilo več, operativna marža, sveti gral vsakega (in tudi avtomobilskega) posla, pa je leta 2003 dosegla fantastičnih 11,1 odstotka. Leta 2005 je Ghosn naredil pomemben korak v svoji karieri - postal je prvi mož tako Renaulta kot Nissana in v svojo vitrino spravil naslov prvega človeka na obli, ki ima pod seboj dve veliki podjetji.