Janez Kovačič
Če držijo okrog deset dni stare napovedi avtomobilskih tovarn, potem ta zadnji oktobrski teden v Miniju, Jaguarju Land Roverju in verjetno še kateri tovarni, ki izdeluje avtomobile na Otoku, stroji stojijo. Tako se avtomobilske tovarne odzivajo na dolgo krizo, ki se stopnjuje zadnje dni, ko (še) ni povsem jasno, kaj se bo pravzaprav zgodilo. Toda avtomobilska industrija že vse od izglasovanega brexita britansko vlado opozarja na zelo nepredvidljive posledice predvsem kaotičnega odhoda iz Evropske unije. To namreč pomeni ali bi pomenilo, da se bo v prihodnje trgovina na relaciji London-Bruselj odvijala po načelih Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ali povedano drugače: avtomobili (pa ne le ti) bodo obremenjeni z dodatnimi carinami, ki bodo povišale cene, to bi ali bo prineslo skromnejšo prodajo, posledično pa zmanjševanje zaposlovanja ali odpuščanje in podobno.
Velika Britanija je vstopila v Evropsko unijo (tedaj še EGS) januarja 1972, polnopravna članica pa je postala leto dni kasneje. V tem času so bile vzpostavljene tesne gospodarske vezi ne le v avtomobilski, pač pa v vseh drugih panogah. Brexit trga te vezi, brexit brez dogovora pa jih trga še bolj nasilno in problematično, zato je precej neverjetna brezbrižnost britanske gospodarske nomenklature.
Zahtevni "just in time"
Lani so v Veliki Britaniji izdelali 1,51 milijona osebnih avtomobilov, v EU pa 14,6 milijona. Doma, torej na Otoku, je ostalo, le 18,5 odstotka teh vozil, v EU jih je zapeljalo kar 61,7 odstotka, preostalo so prodali na drugih trgih. Še večja je povezanost ali odvisnost tedaj, ko gre za sestavne dele. Kar 80 odstotkov sestavnih delov, ki so jih lani avtomobilske tovarne v Veliki Britaniji uporabile pri izdelavi avtomobilov, je prišlo iz EU. To med drugim pomeni, da je tudi EU v tem pogledu precej navezana ali soodvisna od Velike Britanije; toda jasno je, da ima približno 500-milijonski trg EU vendarle večjo moč kot 66-milijonska Velika Britanija, ki jo sestavljajo štiri dežele (Anglija, Wales, Škotska in Severna Irska). Na dlani je, da domači trg ne bo zmogel kompenzirati vseh posledic brexita, in vprašanje je, kako se bodo na to odzvali lastniki avtomobilskih tovarn.
Ker je negotovost velika in ker avtomobilska industrija deluje po načelu "just in time", so se na možnost takšnega ali drugačnega brexita pripravile tudi avtomobilske tovarne. Toda to je zajeten in zapleten logističen proces, kar kažejo tudi naslednji podatki: iz EU vsak dan v Veliko Britanijo pripelje kar 1100 tovornjakov, natovorjenih s sestavnimi avtomobilski deli in motorji. Njihova vrednost zgolj v enem samem dnevu znaša 35 milijonov funtov. Ker je negotovost velika, so se vsaj nekatere avtomobilske tovarne v Veliki Britaniji organizirale tako, da so najele velika skladišča zunaj Doverja, ki je bil doslej najbolj nevralgična točka vstopa v Združeno kraljestvo. Tako naj bi se vsaj začasno izognile morebitnemu kaosu, kajti proizvodnja "just in time" nima skoraj nobenega manevrskega prostora oziroma časa - vse mora biti na ustreznem mestu ob točno določeni minuti in ne uri ... Tudi to ali predvsem to je poglavitni razlog za nekajdnevno prekinitev proizvodnje v nekaterih britanskih avtomobilskih tovarnah.
Odhaja Honda, verjetno še kdo
V Veliki Britaniji domuje 14 avtomobilskih tovarn - vse so v tuji lasti -, ki zaposlujejo več kot 42 tisoč ljudi. To je ogromna armada, ki ima delo večinoma v proizvodnji. Če prištejemo še vse tiste, ki so posredno vezani na avtomobilski posel, torej one, ki delajo v servisih, prodaji in podobnem, je to res vojska. Brexit utegne precej vplivati na njihovo usodo in to je bilo v minulih letih že velikokrat povedno povsem neposredno ali posredno. Honda bo svojo tovarno v Swindonu zaprla leta 2022, in čeprav je bilo rečeno, da to ni posledica brexita, je resnica vsaj v majhnem delu le drugačna. Nissan (Sunderland) je že pred časom sporočil, da na Otoku ne bo izdeloval nekaterih svojih modelov, ki jih je doslej (x-trail), Jaguar Land Rover je prav tako objavil, da gre v obsežno prestrukturiranje, ki bo najbolj boleče prav v Veliki Britaniji. Takšnih pozivov je bilo še več, a se zdi, da ti glasovi ne pridejo do Downing Streeta.
