Pogajanja o prostotrgovinskem in investicijskem sporazumu med EU in Japonsko so se zaključila lani decembra, aprila pa je Komisija zahtevala, naj se sporazum sprejme po hitrem postopku. S tem se bo vzpostavilo največje prostotrgovinsko območje upoštevajoč BDP-ja EU in Japonske.
"Dogovor bo Svet EU predvidoma potrdil konec junija, podpis pa je predviden za julijsko zasedanje Vrha EU-Japonska," so nam prejšnji teden odgovorili z ministrstva za gospodarstvo. Vlada Mira Cerarja je prejšnji četrtek sprejela sklep o podpisu sporazuma med EU in Japonsko. "Sporazum bo odprl nove možnosti za podjetja EU in slovenska podjetja," so zapisali na vladi. Na neiskrenost te trditve opozarja analiza učinkov Centra poslovne odličnosti pri ljubljanski ekonomski fakulteti, ki jo je naročilo gospodarsko ministrstvo. Napoveduje rahlo negativen vpliv sporazuma na slovenski izvoz, a na gospodarskem ministrstvu dodajo, "učinek popolne liberalizacije na Slovenijo bo ob predpostavkah, ki so bile uporabljene pri pripravi analize, zmeren. Večji pozitivni učinki se kažejo na področju kmetijstva". Na ministrstvu na sporazum gledajo predvsem z vidika "novih priložnosti in možnosti za poglobljeno gospodarsko sodelovanje z Japonsko". Sporazum denimo odpravlja 10-odstotne carine na uvoz japonskih avtomobilov in zmanjšuje japonske carine na evropske sire in vina.
Regulatorno sodelovanje in liberalizacija trgov
A v fundaciji Umanotera opozarjajo, da v sporazum niso vključene varovalke glede gensko spremenjenih organizmov, kitolova, prav tako ni določil, ki bi sankcionirala trgovino z lesom ilegalne sečnje. "Gre za sporazum, ki tako kot CETA, ki je doživela široko nasprotovanje civilne družbe, vključuje regulatorno sodelovanje med podpisnicami," opozarja Andrej Gnezda na skupne odbore, ki bodo lahko vnaprej pregledovali in potencialno usmerjali zakonodajne postopke v državah članicah EU in na Japonskem.
Skladnost s pravom EU
Zaradi predhodnih težav, ki jih je imela in jih še ima EU z uveljavljanjem sporazumov s Singapurjem in Kanado – CETA, sporazum z Japonsko ne vključuje arbitražnega sistema za reševanje sporov. Tega vključuje investicijski sporazum s Singapurjem, ki je bil tudi zato razdeljen na trgovinski in investicijski del. Slovenska vlada ima zadržek do sprejetja tega investicijskega sporazuma, dokler sodišče EU ne bo odločilo o skladnosti ICS v CETA, kar je izrazila tudi na zasedanju sveta za zunanje zadeve v sestavi ministrov za trgovino letos maja. Februarja se je slovenska vlada namreč pridružila vlogi, ki jo je na sodišče EU lani septembra vložila Belgija. V njej države zahtevajo, da se sodišče EU opredeli, ali je sistem investicijskih arbitražnih sodišč, ki ga vzpostavlja CETA skladen s pravom EU. Lani maja je sodišče EU odločilo, da investicijski sporazum s Singapurjem, ki vključuje arbitražni sistem reševanja sporov, zahteva ratifikacijo vseh članic. Sporazuma s Singapurjem naj bi se potrjevalo v oktobru, podpisana pa naj bi bila še jeseni. EU vodi pogajanja o prostotrgovinskih in investicijskih sporazumih še z Mehiko in državami Mercosur (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj), včeraj so se začela pogajanja z Avstralijo, pripravljajo pa se tudi z Novo Zelandijo.
