V Ameriki je bog blizu. In zmeraj je na pravi strani. Pot do njega sicer nikoli ni bila prav lahka, ampak scenarijev odrešitve, bega pred apokalipso oziroma uspešnega krmarjenja skozi njo je ameriška zgodovina dala nič koliko. Pretekli konec tedna se je pred javnostjo izrisal najnovejši.
"Leta 2016 sem zatrdil: 'Jaz sem vaš glas.' Danes dodajam: 'Sem vaš vojščak, vaša pravica.' Za tiste, ki so jih preslepili in izdali: 'Jaz sem vaše povračilo. Odškodnina." Nekdanji predsednik in zdajšnji predsedniški kandidat Donald Trump je na letni konferenci Odbora za konservativno politično akcijo (CPAC), kjer so se zbrali izključno njegovi privrženci, zaostril retoriko. Ni ostal zgolj na načelni ravni vojščaka in povračila, ampak je konkretiziral, koga namerava odstraniti. Seznam je vse prej kot kratek: globoko državo, globaliste, komuniste in politično elito, ki naj bi sovražila ZDA. Demokrati bodo premagani, "fake news" mediji izkoreninjeni. Nasprotniki iz republikanskih vrst bodo razkrinkani in z njimi bodo opravili na primeren način.
"Joeja Bidna bomo izgnali iz Bele hiše ter enkrat za vselej osvobodili Ameriko teh hudodelcev in podležev." Čeprav je Trump zelo blizu navzkrižja z zakonom, saj številne preiskave proti njemu prehajajo v svoje sklepne dele, ga niti kazenska obtožnica ne bo ovirala pri političnih načrtih. Tako vsaj trdi. Vprašanje je, kdaj se bo začelo pravosodnemu ministrstvu in FBI kolcati, da preiskovalci niso pohiteli z delom. Temeljitost in dobra priprava primera sta nujni, zlasti ko gre za Donalda Trumpa, ampak pristojne službe težko skrivajo nelagodje zaradi gotovega pečata politične pristranosti, če bi na zatožno klop ali celo v zapor poslali nekdanjega predsednika. Bi si to drznili narediti med predvolilno kampanjo? Tik pred volitvami morda? Pustimo se presenetiti. Ampak medtem najznamenitejša žrtev lova na čarovnice v ZDA kopiči podporo. Na konferenci CPAC so mu jedli z roke. Celo tisti, ki so na tradicionalnem ad hoc glasovanju dali glas kateremu od drugih republikanskih imen, Trumpu zelo ne nasprotujejo. Nekaj pomislekov da imajo, ampak kot je dejal eden od udeležencev: "Nisem še odločen, ampak bi kar volil zanj. Veste, možakar me tako zabava." Gigantska ameriška industrija zabave torej ni dovolj. Zabaven mora biti tudi predsednik, pri čemer je to lahko eden odločujočih kriterijev na volitvah. Ampak na koncu tudi razgreti in ob srečanju z glavnim mestom vznemirjeni ameriški turisti, ki so si 6. januarja 2021 pobliže ogledali Kapitol, kot jih razume zvezda Fox Newsa Carlson Tucker, niso trdili, da so se prav zabavali. Obsojeni sploh ne, preostalim pa mora razjedajoč občutek nerazumljenega domoljubja tešiti njihov vojščak. Oziroma pravica. Ali povračilo. Whatever. Ampak po tem, ko se več kot dve leti Američani ne morejo zediniti, kaj se je sploh zgodilo tistega januarskega dne, "pravih domoljubov" ne bo nič več ustavilo.
A to še ni vse. Očitno se pripravljajo tudi drugi načrti. "Potrebujemo nacionalno ločitev. Ločiti moramo rdeče in modre države in skrčiti zvezno vlado. S komerkoli se pogovarjam, misli tako." To je zadnja domislica republikanske kongresnice iz Georgie Marjorie Taylor Greene, katere vpliv v kongresu se je izjemno povečal, odkar se je skupinica skrajno desnih republikancev uspešno pogajala za svoje položaje s predsednikom predstavniškega doma Kevinom McCarthyjem. Fox News, ki ga vest zaradi laganja o volilnih poneverbah leta 2020 ne bo zapekla, dokler ga zaradi milijardne tožbe proizvajalca volilnih strojev Dominion Voting Systems ne bo zabolel žep, gospo Taylor Greene vabi pred kamere povsem nekritično. MSNBC na drugi strani ideološkega spektra informativnih TV-postaj pa dame niti ne vabi, jo pa zato do obisti secira ex cathedra. In podoba, ki jo kaže, ni laskava, saj kaže na avtoričino kratkost pri vsem - intelektu, presoji in poznavanju materije. Po njihovih podatkih namreč okrožja, ki so nazadnje volila demokrate oziroma Joeja Bidna, proizvedejo 71 odstotkov nacionalnega BDP Združenih držav Amerike. Na rdeča okrožja pade le 29 odstotkov. Rdeče, torej republikanske zvezne države so največje prejemnice sredstev iz zvezne blagajne in v povprečju so njihovi prebivalci revnejši. Dokončna "nacionalna ločitev", ki bi poleg vsega dodobra zapletla tudi zemljevid ZDA, bi vsem prinesla predvsem veliko težav. In četudi bi združba ostala pod istim plaščem, bi kmalu ugotovila, da vlado v Washingtonu - potrebuje.
V najboljšem primeru bo Amerika še nekaj časa talka ega enega človeka. Razen če se bo bog tokrat odločil, da bo zgolj na eni pravi strani
Strokovnjak za vprašanje ameriške secesije, zgodovinar Richard Kreitner je opozoril, da so ideal Taylor Greene razmere pred ameriško revolucijo, čeprav sama verjetno tega niti ne ve. Britanske kolonije v Severni Ameriki so bile zelo različne in popolnoma neodvisne ena od druge. Povezovalo jih je le ohlapno dejstvo, da so pripadale kroni tam daleč v Londonu. Vsakršni pobudi po povezovanju na ameriški celini so kolonisti odločno nasprotovali in Zveza - The Union - ni bila tako samoumevna, kot se zdi morda danes. Oziroma se je zdela včeraj. Kreitner, ki se je med pogovorom za The Atlantic očitno zabaval, meni, da zloglasni Marjorie ni treba namenjati preveč pozornosti. "Poziva k pravnemu sporazumu, s katerim bi ločili naša ideološka in politična raznoglasja po posameznih državah, obenem pa bi ohranili pravno zvezo. To je federalizem. Lahko se prepiramo, kaj natanko to pomeni in kaj so ustanovitveni očetje menili, da naj bi pomenilo, dejansko pa (M. Taylor Greene, op. a.) zahteva več pooblastil za zvezne države nasproti zvezni vladi. Ampak to je razprava, ki v Ameriki traja že desetletja." Pri tem Kreitner opozarja še na dejstvo, da k secesiji pozivajo zmeraj tisti, ki so v opoziciji, da pa misel o razpadu zveze postane za vsakogar svetoskrunska, ko pride na oblast.
Donald Trump je še zmeraj magnet za volivce. To je zdaj že vsakomur jasno. Apokalipsa, ki si jo bodo ustvarili Američani novembra 2024 skorajda v vsakem primeru, pa ima več razsežnosti. Konservativne zvezne države so dodobra pripravile teren z restriktivnimi volilnimi zakonodajami, spreminjanjem učnih načrtov in izganjanjem zgodovine afriških Američanov iz njih, z daljšanjem indeksov prepovedanih knjig, z že naravnost patološko gonjo proti različnosti spolnih identitet, proti splavu in kontracepciji. Nisem še živel v družbi, ki bi javno, od politike do svetov šol, v tolikšnem obsegu in tako sladostrastno obravnavala seks. En sam incest in posilstva. Pa izguba ženskosti, še bolj pa moškosti. Za nameček pa še komunisti. Toliko, kolikor jih menda dandanes koraka v vrstah demokratov, jih bržkone ni bilo niti v rajnki Jugoslaviji. Saj je še kar razumljivo, da je za čiščenje tukaj na mestu križarska vojna. Če pa se bo usoda poigrala še posebej ironično in bo Trumpu uspelo v boju za republikansko nominacijo, nato pa bo spet izgubil na volitvah, ni treba posebej bujne domišljije za plastično predstavitev razmer.
O okusih se ne razpravlja, so govorili že v starem Rimu. Ljudje imajo pravico do svoje volilne izbire. Ampak stvarni razmislek - tudi v kontekst postavljenih pravilnih potez predsednika Trumpa, saj nihče ni zgolj negativen -, kaže, da se to ne more končati dobro. V najboljšem primeru bo Amerika še nekaj časa talka ega enega človeka. Razen če se bo bog tokrat odločil, da bo zgolj na eni pravi strani. Čeprav razmere za drugi Kristusov prihod zorijo, bi bil nadvse dobrodošel že obisk tretje razsežnosti troedinega boga. Gospoda, ki osvobaja. Tolažnika, ki preobrazi.
Zgolj kot predlog.
