Hojka Berlič
Vse bolj prepoznaven ptujski umetnik Aleksander Fenos med svoje številne umetniške strasti nedvomno prišteva tudi risanje grafitov, ki danes krasijo že marsikatero nekdaj sivo ptujsko steno, že večkrat pa se je lotil projektov tudi drugod. Njegov zadnji projekt si je od tega meseca mogoče ogledati na dvorišču Fürstove hiše. Sicer ne gre za njegov največji grafit, tega je že lani ustvaril v Lenartu, je pa, kot pravi avtor, najkompleksnejši: "Gre za upodobitev celotne zgodbe Fürstove hiše. Idejno smo projekt začeli že pred dvema letoma, na povabilo Gerharda Fürsta, saj njihova družina letos praznuje 200-letnico prisotnosti na Ptuju. In to je tudi tematika grafita." Odprtje grafita so sicer prvotno načrtovali že v avgustu, hkrati z odprtjem razstave ob družinskem jubileju, a se je izdelovanje grafita iz različnih razlogov nekoliko zavleklo.
Poseben izziv zgodovinski portreti
Fenos je na prej prazni steni z grafitom v obliki likovnega kolaža prikazal preteklost skozi črno-bele portrete generacij Fürstov, ki so bili vse od leta 1811 stalno prisotni na Ptuju. In z barvnim delom grafita tudi življenje Fürstove hiše danes. Kot pravi Fenos, je tovrstno ustvarjanje vedno izziv, ki se počasi razvija: "Pri grafitih pa je vedno tudi čar, vsaj jaz ga vidim kot čar, čeprav je tudi precejšen izziv, prenašanje neke idejne zasnove, skice na listu papirja na tako velik format, kot je tukaj. Pri tem nastanejo tudi neke manjše spremembe, predvsem likovne, kompozicijske." Seveda pa je bil pri tem grafitu izziv tudi izdelava portretov ljudi, kar osmih na eni steni, ki so si seveda morali biti na koncu tudi podobni, pojasni umetnik." A moram reči, da ni bilo nekih večjih težav, tudi zato, ker sem se večino leta tudi sicer ustvarjalno zadrževal večinoma v črno-belih tehnikah."
Vez med preteklostjo in sedanjostjo
Kot je ob nedavnem odprtju grafita pojasnil tudi predstavnik družine Gerhard Fürst, gre za upodobitev povezanosti preteklosti, zgodovine njihove družine, vse od prednikov, ki so prvi prišli na Ptuj, pa do njegovih starih staršev, ki so državo zapustili leta 1945, s sedanjostjo: "Zgodovinski del seveda predstavljajo portreti. Del grafita je tudi upodobitev jeruzalemskih vinogradov, kjer še danes proizvajamo naše vino. Preostali del upodobitve so simbolne predstavitve projektov Fürstove hiše, projektov mladih umetnikov, ki ustvarjajo v tej hiši, od glasbe do še marsičesa, na primer čeveljčkov za dojenčke." Aleksander Fenos pa si seveda želi, da bi se v prihodnje njegovim grafitom, ki krasijo že kar nekaj ptujskih sten, pridružil še kak: "Še zmeraj namreč menim, da lahko neke take večje poslikave s primerno vsebino vplivajo le pozitivno na mesto, turiste in na splošno na neko pozitivno vzdušje."
