K sodelovanju ga je povabilo podjetje Saubermacher, vodstvo podjetja pa mu je pri poslikavi ogromnih betonskih sten objekta v Lenartu pustilo povsem proste roke.
"Glede na to, da je bil projekt tako velik, nisem želel odkrivati tople vode. Zato sem pravzaprav izhajal iz zadnjega dela na ptujski Panorami. Gre za lik, ki ga uporabljam pri svoji zgodbi grafitov, otroški lik s starih fotografij. V tem primeru pa sem poiskal simboliko, ki je nekako sovpadala z zgodbo podjetja in dejavnostjo objekta. Prvi prizor prikazuje punčko, ki na starinskem vozičku pripelje odpadke. To je lik, s katerim se obiskovalec zbirnega centra najprej sreča ob prihodu v objekt. Drugi lik že nosi nekaj simbolike - je lik fantka, ki posadi rožico. Simbolično, nekaj zelenega. Tretji lik je znova punčka, ki barva mavrico, ki nosi simboliko svetle prihodnosti, čistosti. To sem izbral nekako po intuiciji, nič nisem kompliciral. Kar se tiče barv, sem se znova simbolično sprehodil od začetka, ko sem izbral temnejšo barvo, nato pa postopoma prehajal v to res živahno mavrico na koncu. Pa tudi pri oblikah sem od ostrih nadaljeval v nekoliko mehkejše in poskusil vse skupaj narediti meni osebno likovno smiselno," svoje najnovejše delo pojasnjuje Fenos.
Samo z lestvijo ne bi šlo
Grafit je začel delati konec septembra in s tem si je zapolnil praktično vse razpoložljive ure še do konca oktobra. "Na začetku, ko sem imel več časa, sem delal po štiri do šest ur dnevno, kasneje, ob delu v salonu, po po dve ali tri, saj je bilo veliko tudi vožnje. Natančnega števila ur ne poznam, tudi mi ni ne vem koliko pomembno. Je pa dejstvo, da je bilo vloženega, predvsem ker sem risal sam, precej dela," pravi umetnik, ki si je zaradi razsežnosti dela pri slikanju pomagal z dvigalom. "Ko slikaš na tako velikem formatu, vidiš pred seboj le nekaj metrov nastajajoče slike, preostalega pa ne. Zato se je treba pomikati nazaj, se spustiti na tla, da si delo ogledaš, kaj zmeriš, izračunaš. Vse to, kar je pri takšni zgodbi pač običajno. Vsekakor tega ne bi mogel delati z običajno lestvijo. Delati na petih metrih višine že tako ni bil mačji kašelj za lokalnega frizerja, a sem se navadil," se šali Fenos in doda, da kot večni optimist upa, da bo ta projekt za seboj potegnil še kakšno priložnost podobnih razsežnosti tudi v prihodnje.
V svetu čislana umetnost
Fenos je sicer avtor že več kot desetih bolj ali manj velikih grafitov na Ptuju. Od nastanka enega prvih večjih in bolj premišljenih, pri katerih je sodeloval, na steni objekta ob trgovini Spar v centru mesta, je minilo že 15 let. Grafiti so, pravi, vsekakor del neke kulture, s katero je odraščal. Riše jih le na povabilo, a tokrat je bil za svoje delo komaj drugič tudi plačan. "Tako da sem vesel, da se je neko podjetje, v tem primeru Saubermacher, ki je dobro stoječe, odločilo za tako potezo. Zagotovo bi se lahko še marsikatero ali pa marsikdo. Podjetij, ki razpolagajo s tako velikimi stenami, je še nič koliko, na njih pa se da ustvariti marsikaj. Ta umetnost je v svetu namreč dosegla neverjetne razsežnosti, gre za čislano umetnost, obstajajo najrazličnejši festivali v velikih in manjših mestih. Veliko je na primer tudi umetnikov, ki slikajo po vasicah," razlaga Fenos.
Zato se tudi sam ne omejuje. Med drugim v tem času rad razmišlja o morebitnem bodočem projektu v Halozah, na kaki stari hiši, z motivi, ki bi morda spominjali na stare dni, na deželo trte. Pa o sodelovanju s kakšnim vinarjem. V preteklosti se je Fenos že dogovarjal s ptujsko občino, saj si že dolgo želi ustvarjati na kateri od mestnih sten: "Morda simbolično, kolaž tega, kar je bil Ptuj v zgodovini, kurenta." A ideja se za zdaj ni uresničila.
