Cirkus

Skupina utrganih čudakov je s svojimi skeči, polnimi pronicljivega in hkrati bizarnega humorja, pogosto povsem razumljivega le Angležem ali morda prebivalcem Združenega kraljestva, kmalu navdušila vsaj pol sveta. Beatli humorja, je bilo (tudi) rečeno. Pol stoletja kasneje imamo/jo na Otoku in tako v vsej Evropi ali v Evropski uniji novo verzijo letečega cirkusa.
Glavno vlogo ima tokrat Boris Johnson, človek, za katerega bi nekoč rekli, da nima tankočutnega odnosa do dejstev. Če pustim ob strani marsikaj, potem mu je v kratkem času uspelo vsaj eno: ustvariti vtis oziroma občutek, da je za ves brexitovski cirkus vsaj toliko kot Otok in njegova politična nomenklatura odgovorna tudi EU, pa čeprav so »oni« izglasovali referendum, s katerim se hočejo rešiti »okovov strašne Evrope«. Političnega talenta mu, nekdanjemu novinarju, ki je mastno služil s pisanjem za enega izmed britanskih časopisov, tudi ne manjka: še pred zadnjim sporazumom, ki ga je Westminster posredno zavrnil, je bila Evropa tako rekoč smrtni sovražnik, kasneje je govoril o »naših prijateljih«. In vtis, da vse skupaj jemlje – pa ne le on – kot popoldansko partijo kriketa v aristokratskem podeželskem klubu, tudi ni pretiran.
Ampak ob vsem tem cirkusu je čudna tudi (ali predvsem) skoraj popolna neslišnost gospodarstva. Še najbolj glasne so več čas avtomobilske tovarne. Te so pomemben del otoškega gospodarstva, ve se, da bo po brexitu, takšnem ali drugačnem, močno predimenzionirano. Britanska avtomobilska industrija je 99-odstotno v tujih rokah (japonskih, nemških, indijskih ...) in ve se, kako je s tem: če ali ko se bodo pojavili minusi, bodo rezi neusmiljeni. Na to že skoraj leta opozarjajo vodilni možje nekaterih avtomobilskih podjetij – nedolgo tega zelo jasno Carlos Tavares, izvršni šef francoskega PSA, ki je lastnik britanskega Vauxhalla – ampak ti glasovi se izgubijo v kakofoniji novodobnega britanskega političnega cirkusa.
Leteči cirkus Monthyja Pythona in sedanji cirkus Borisa Johnsona imata kljub časovni oddaljenosti marsikaj skupnega, toda vsaj v nečem sta si bistveno različna: prvi je bil fikcija televizije in filma, drugi je kruta in nepredvidljiva realnost.