Dr. Boris Vezjak, filozof, profesor:
"Selitev v prostore Galerije Gosposka, ki so v lasti Saše Arsenoviča, pomeni prepoznavno nehigienično prakso. Povedal je, da posla in selitve ne more komentirati kot župan. Nekdo, ki na ta način dojema situacijo, je kar dvakrat zgrešil: ne razume niti javnega položaja politika, torej svojega lastnega, in tudi ne funkcije in mesta množičnih medijev v družbi. No, to je zgolj optimistična interpretacija; manj prijazna bi bila, da mu za oboje ni posebno mar in ga avtonomija novinarskega poklica ne pritegne kot pomembna vrednota v demokraciji, saj bi se incestuoznim razmeram, ki bodo nastale, sicer raje izognil, namesto da jih podpira. Hladnokrvnost v reakciji župana in še bolj njegove žene, ki je novim najemnikom ob vseh trenutnih protestih izrekla dobrodošlico in se veseli novih najemnikov, deluje maksimalno cinično. Predstavljajmo si, kakšen javni ugled bi imela časopisna hiša Dnevnik, če bi delovala v prostorih ljubljanskega župana? Bolj pičlega."
Anja Zag Golob, pesnica, založnica:
"Ko bo naslednjič kdo iskal najboljši dokaz iztirjenosti sveta, v katerem živimo, prikaz totalnega absurda, mu daleč ne bo treba. Čez glavni most, čez krožišče, pa par korakov naravnost gor. Kjer bo dišalo po picah in porazu svobodne, neodvisne novinarske besede. Ubiti medij je v bistvu enostavno."
Ivan Lorenčič, nekdanji ravnatelj II. gimnazije Maribor:
"Medijska hiša za ohranitev avtonomnosti pač ne more delovati v prostorih trenutnega nosilca lokalne politične oblasti. Izjava mariborske občine, da župan ne more komentirati najema z županske funkcije, priča o popolnem nerazumevanju politične odgovornosti in pomanjkanju moralno-etičnih vrednot. Namesto da bi bil župan nasprotnik takšnih rabot, je sam njihov nosilec. Sporočilo njegovega podjetja, da 'so veseli vsakega najemnika', pa predstavlja višek cinizma in arogance."
Aleksandra Berberih Slana, ravnateljica Muzeja mesta Zagreb:
"Iz kože sem skočila ob novici, da se Večer, kljub nasprotovanju zaposlenih, seli iz stavbe, ki enostavno je Večer, in to, jasno, v stavbo, ki pripada aktualnemu županu. Kako predvidljivo, kako škandalozno in kako ogabno. Samo kapital še poslušamo in moramo biti tiho, da ne bi koga užalili, da ne bi komu stopili na prste. Kdaj bo dovolj? Komu je ta selitev v interesu? Zaposlenim očitno ne, le lastnikom in najemodajalcu, ki je, presenetljivo, kar župan, ki mora očitno zapolniti zevajoče prostore v centru mesta. In če bodo v pritličju stavbe naročili še tople malice za zaposlene, bo sreča še toliko večja. Pa ne za zaposlene, seveda. Žepi se bodo polnili, Večer ne bo več tisti Večer, mi pa bomo pogoltnili še eno žlico gnoja, ki nam ga redno servirajo. In niti na zlatem pladnju ne bo več, kar s tal lepo obnovljenega Glavnega trga ga bomo goltali."
Dr. Dan Podjed, antropolog:
"Večerova stavba v Mariboru ima pomembno simbolno vrednost za mesto in državo. Je namreč eden od nacionalnih simbolov samostojnega, svobodnega novinarstva. Če bodo Večerovo ekipo dejansko preselili, lahko na prejšnjo stavbo kar takoj privijejo marmorno ploščo, na kateri bo z večerovsko oranžnimi črkami pisalo 'svobodni novinar, gotof si!'. Skrajni čas bi bil, da vodstvo in lastniki pustijo novinarkam in novinarjem, naj počnejo tisto, kar je njihovo poslanstvo, torej ustvarjajo prispevke in se javljajo z dogodkov. Dajte jim vendar mir, da lahko - če parafraziram še aktualni bob leta - zbrano delajo in spet namenijo pozornost drugemu, namesto da se ukvarjajo z nesmiselnimi problemi."
Igor Černe, pomočnik direktorja Mariborske knjižnice:
"V družbi, kjer sta pluralnost mnenj in podajanje informacij ključnega pomena za sooblikovanje skupnostne drže in sobivanja državljanov, so takšni manevri lahko zelo nevarni. Nepristranskemu novinarstvu, ki je osnova dobrega delovanja, poročanja in kritične misli, se morata pustiti manevrski prostor in domovanje, ki se ne šibi pod težo posameznikovih profitnih interesov. Naj Večerova stavba ostane to, kar je bila, že odkar sem se kot otrok sprehajal po mestu. Vaš dom."
Klemen Brvar, direktor Mariborske knjižnice:
"Domovanje ni le duhovna kategorija, temveč tudi 'štiri stene'. Gre za temelja samosvojosti. V Večerovo stavbo spadajo večerovci."
Vladimir Rukavina - Gogo in Andrej Borko, direktor in pomočnik direktorja Narodnega doma Maribor:
"Večer je časnik in je stavba, oboje pa pomeni izjemen simbolni moment, enega redkih preostalih, ki predstavljajo identiteto našega Maribora. Ta dva simbola sta lahko in morata ostati in obstati samo združena."
Boris Krabonja, učitelj, humanitarec in UP-ornik:
"Niste le novinarji nekega časopisa, niste le glas nekih ljudi, ampak ste predvsem glas resnice in ponos našega mesta. Oblast je volja ljudstva, in ne obratno, in kadar je obratno, je prav, da se ljudstvo upre. Večerovci, vi zatorej nimate le pravice do upora, ampak je to vaša dolžnost. Protestiram in pričakujem od župana Mestne občine Maribor, da pusti Večer pri miru."
Dr. Jerneja Ferlež, etnologinja, bibliotekarka:
"Prostori imajo ob praktični tudi simbolno vrednost. Imajo genezo. Imajo pomen. Večer je tam, kjer je."
Zoran Predin, kantavtor in pevec:
"Mnogo generacij je zraslo s časnikom Večer. Tudi moja. Večer je s svojim pisanjem in poročanjem zgradil hrbtenico pozitivnemu štajerstvu, brez katerega ne bi bilo današnje mariborske identitete in samozavesti. Brez Večera bi bilo današnje generacije sram govoriti v svojem narečju in argu. Prava sramota je, da zdaj mečejo novinarke in novinarje Večera iz njihove rojstne hiše. Ogorčeno protestiram proti takšnim nameram."
Dr. Sandra Bašič Hrvatin, medijska strokovnjakinja:
"Še enkrat se je pokazalo, da ima za lastnike medijev cena kvadratnega metra prostora večjo 'vrednost' kot pomen novinarstva. Medijskim nepremičninarjem se je potrebno upreti. Izražam podporo vašim prizadevanjem, da kljub in navkljub vsem možnim pritiskom vztrajate pri tem, kar je in bi moral biti edini namen vsakega medija: novinarstvo za ljudi, z ljudmi in s podporo ljudi."
Matjaž Gruden, pravnik in diplomat:
"Ne gre za potezo, motivirano z izboljšanjem delovnih razmer in investicijo v prihodnost te pomembne novinarske hiše, ampak za nepremičninsko operacijo. Ne gre za investicijo v prihodnost Večera, ampak še za eno etapo v njegovi slabitvi. Ni pomembno, če ta ni naklepna, ampak zgolj posledica sebičnih interesov in širše brezbrižnosti, na izgubi niso le večerovci, ampak ves Maribor."
Dr. Rajko Muršič, etnolog in pedagog:
"Večer, ki ga berem od leta 1968, si zasluži kaj boljšega. Nebrzdani kapitalizem je smrt za medije, smrt medijev pa ubija demokracijo. Da ljudje volijo župane podjetnike namesto županov primitivcev, je pač povsem neodvisna zgodba, mar ne?"
Katarina Klančnik Kocutar, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor:
"Večer so/smo ljudje - novinarke in novinarji, zaposleni, bralke in bralci, so novice, zgodbe, spomini, kultura, šport, politika, komentarji, razmisleki ... in Večer je hiša, je Večerova hiša."
Vid Kmetič, kreativec:
"Na prostoru, kjer je nekoč stala kletka s Scherbaumovo opico, slabih devetdeset let kasneje zopet režejo goltanec in krvavijo. Ne v kletki, ampak v stavbi. Za selitev Večera v županove prostore je bila odločilna zgolj cena najema. Galerija Gosposka je za najem poslovnih prostorov ponudila najbolj ugodno ceno. Se mi zdi pa jako zanimivo, da podobne podjetniške logike ne uporabi tudi pri oddajanju občinskih lokalov. Nekateri so že leta prazni (na primer na Koroški), saj zanje ni najemnikov po tržni ceni, kot jo je postavilo županstvo."
Jan Malec, kustos v Muzeju NO Maribor:
"Večer je nepogrešljiv del praktično večine mariborskih domov in del identitete mesta. In sedaj taistemu Večeru grozi, da bo sam ostal brez doma. Naposled bodo ostali domovi, v katerih ne bo lokalnih novic v pravem pomenu besede, ki soustvarjajo identiteto. Ostalo bo mesto brez značaja, brez posebnosti, brez identitete. Kot ne moremo ločiti NK Maribora od Ljudskega vrta, tako ne moremo ločiti Večera iz Svetozarevske ... pardon, Osamosvojitvene."
