Sirnik je bil nekdanji trgovski potnik in poštni uradnik. S Trnonom, trgovcem z Radvanjske ceste, naj bi se seznanil kmalu po tem, ko so ga odpustili iz državne službe. Ko je nekega dne prišel k Trnonu na obisk, ga je videl, kako polni stekleničke z mešanico in nanje lepi etikete z napisom Tisoč gr. Cocain Hydrochloric. Povedal mu je, da je v lekarni kupil dva kilograma natrijevega salicija, nekaj kinina in galuna v kristalih. Sirnik je policistom, katerim se je kasneje tudi sam predal, priznal, da je pri tem početju kasneje tudi sam pomagal.
Med drugim sta naplahtala dve Francozinji, ki se jima je Sirnik, bojda po naročilu Trnona, predstavil kot trgovec s kokainom. Prodal jima je dva kilograma in stranki sta zanj plačali 15.000 frankov. Sirnik je kasneje dejal, da je denar izročil svojemu "šefu", sam pa za plačilo prejel tisočaka.
Ker je kmalu uvidel, kako dober posel sta proizvodnja in trgovanje s "kokainom", se je odločil iti na svoje in imeti lastno "tvornico". Kupil je vse potrebščine in pričel proizvodnjo. Imel je dokaj srečno roko, saj se je kmalu, okoli novega leta, pri njem oglasil neki Josip P. z damo iz Italije, ki ji je prodal za 2900 lir svoje "kokainske" mešanice, Josip pa je, tako kot se spodobi, prejel "jurja" provizije. Josip P. in Sirnik sta se kasneje še večkrat sestala. Tako je Sirnik spoznal tudi natakarico iz Melja, ki mu je posodila 4000 din. Ker se je ta kmalu zbala za svoj denar, je vse skupaj zaupala znancu in tako je zadeva prišla tudi na uho organom pregona. Na podlagi Sirnikovih izpovedi je policija kmalu aretirala Ernsta Trnona, ki pa je seveda vse skupaj odločno zanikal, a je zadeva kljub vsemu prišla na sodišče. Kako se je sojenje končalo, pa časniki žal ne poročajo. Vse to se je namreč dogajalo, ko je v mestu potekal Mariborski teden, svoječasno najpomembnejša mariborska prireditev.
