Urad za kulturo je v ponedeljek občinskemu odboru za kulturo poročal o nastajanju nove strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor (MOM) od leta 2022 do 2026, ki jo pripravljajo Karolina Babič, Urška P. Černe, Aleš Novak, Mojca Redjko, Marko Podjavoršek, Danilo Rošker in Klemen Brvar. Javnih razprav o njej še ni bilo, načrtujejo jih za drugo polovico pomladi. V strategiji predvidena sprememba definicije programa in projekta in s tem sprememba financiranja, ki so jo uvedli že letos, pa je že naletela na kritični sprejem ustvarjalcev oziroma producentov.
Vodja urada za kulturo Klemen Brvar je na vprašanje, zakaj že zdaj spreminjajo način financiranja in definicije programa in projekta, odgovoril, da spremembe sledijo duhu časa. S tem da bodo ustaljeni projekti del programskega razpisa in ne več projektnega, bodo dali možnost tudi tistim, ki šele začenjajo. "Razpisi so že ob nastajanju strategije doživeli prilagoditve, novosti, izboljšave, saj želimo, da njene usmeritve zaživijo preko njih in jih vidimo kot pomemben vzvod. Smo v procesu tranzicije, postopnega spreminjanja usmeritev, ki se je začelo s programskih razpisom konec preteklega leta in se nadaljuje s trenutno aktualnim projektnim razpisom."
Brvar pravi, da niso storili nič drugega kot to, da so 80 tisoč evrov, namenjenih projektnemu razpisu, prestavili na programskega in je tako ustvarjalcem zdaj skupaj namenjeno več kot 570 tisoč evrov. Vendar nekateri ustvarjalci, posebno s področja avdiovizualnih vsebin, opozarjajo, da računica ni tako enostavna. Pekarna Magdalenske mreže je na primer dva projekta, enega s področja vizualne umetnosti (SobaZaGosteMaribor) in enega s področja avdiovizualne umetnosti (Mednarodni festival stop animacije StopTrik), sedaj pridružila v vlogo na programski razpis, kjer že prijavljajo tudi veliko drugih vsebin. "Če se nam sredstva na programskem razpisu ne bodo povišala, glede na to, da smo torej dva velika projekta prenesli v vlogo na ta razpis, nam zagotovo grozi močno okrnjeno izvajanje programov na področju kulture in umetnosti in celo ukinitev nekaterih vsebin," je povedala Urška Breznik iz mreže.
Žiga Brdnik je v imenu Društva za razvoj filmske kulture ugotavljal, da je avdiovizualnemu področju namenjenih zgolj 10 tisoč od 80 tisoč evrov, kar je manj, kot so v preteklih letih prejemali samo za filmski program v Minoritih. "Sredi igre so spremenili pravila. Celoten program društva smo tako prijavili na programski razpis, kjer se zdaj za manj sredstev poteguje več prijaviteljev, ne smemo pa se več prijaviti na projektnega, ker smo se na programskega. Dokler ne bomo dobili rezultatov programskega razpisa, ne vemo, ali se sploh lahko prijavimo na aktualnega projektnega," je še rekel Brdnik.
Odbor je pozval vodstvo urada za kulturo, naj še za letos najde rešitve, da projekti ne bi bili ogroženi. Pozval pa ga je tudi k spoštljivemu odnosu do nevladnih institucij na področju kulture, saj so problematizirane spremembe sprejeli brez posvetovanja z akterji. Vodstvo urada za kulturo je obljubilo sodelovanje in se tudi zavezalo, da bodo razpisi za naslednje leto razpisani že letošnjo jesen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
