Klara Širovnik
Predstavljali bi si, da bo kulturno dogajanje v letu vojne eskalacije (ali že vse od leta 2014) v Ukrajini postavljeno v ozadje. Na vprašanje, zakaj vztrajati v vojni, generalni in umetniški direktor lvovske narodne opere Vasil Vovku odgovarja preprosto: prav zaradi kulture.
V času obrambe ukrajinskega teritorija se prioritete spreminjajo in na prvo mesto prideta vojaška usposobljenost in opremljenost - je pa ohranjanje dobre kondicije v kulturi izrednega pomena, začenja. "Tudi predsednik Zelenski (nekdanji komik, op. a.) je na nek način izšel iz šovbiznisa in posledično razume naše tegobe v tem času," pove ob našem obisku. Da bo vojna napredovala v tej smeri, jih seveda ne veseli. "A imeli smo občutek, da bo tako," nadaljuje direktor ene od bolje stoječih kulturnih institucij v državi.
Slovenska skupina Laibach v Kijevu ne bo nastopila zaradi izjave, da je sedanja vojna geopolitični spopad med Rusijo in ZDA na ukrajinskem ozemlju. Vojna za Ukrajince namreč ni nesmiselna, čeprav jo kot takšno pogosto imenujejo tudi zahodni mediji. "Vojna ni brez smisla, morala se je zgoditi! Morali smo prerezati popkovino med materjo in otrokom. Če to pišejo slovenski novinarji, jih prosim, da se spomnijo, kako je bilo s Slovenci in slovenščino v Jugoslaviji. Rusija nas je držala nazaj - mirno smo želeli oditi, pa ni šlo. Prepričani smo, da imamo pravico izbirati, a nam to ni bilo dovoljeno," pravi direktor in nadaljuje, da je Rusija tedaj, ko so bili Ukrajinci blizu vstopu v EU, začutila, da izgublja del slovanske družine, stvari pa so odločno eskalirale.
"Imperialistični apetiti zdaj rastejo in Ukrajina je v centru novih evropskih mej," nadaljuje sogovornik in poudari, da je - če želi Ukrajina zaživeti po svoje - pomembno razčistiti tudi, zakaj in do kolikšne mere iz ukrajinskega prostora izriniti rusko kulturo. Skozi slednjo je Rusija na to ozemlje namreč docela penetrirala. "Ta vojna je tudi upor proti kulturni invaziji. Naše polje informacij je bilo vsa leta nasičeno z ruskim oglaševanjem, šovbiznisom, kulturnimi prireditvami ... Tudi kot vodja kulturne institucije je človek pritisk čutil že pred letom 2014 - že tedaj je bilo visoke položaje lažje dobiti in zadržati, če si bil proruski. Kot proukrajinski direktor, menedžer, umetnik, izvajalec ... si bil veliko bolj izpostavljen."
Vojna v operi: je umetnost nad politiko
Iz programa lvovske opere so začeli rusko zaznamovan repertoar brisati leta 2014, bolj pospešeno pa pred enim letom, ko se je začela totalna invazija. Bili so prva opera, ki se je odločila za tak korak - na začetku so odrezali vse ruske skladatelje, nato druge ustvarjalce, naposled pa sprožili še pobudo v zvezi Opera Europe (vanjo je vključen tudi SNG Ljubljana), da institucije vsaj za čas ruske invazije ne bi izvajale ruske kulture in vključevale ruskih umetnikov.
"Rusija je svojo kulturo na našem ozemlju razširjala mnogo desetletij in težko jo bo izkoreniniti - smo pa, glede na to, kako kratek čas se trudimo, uspešni. Leta kulturne invazije in šele devet let našega upora, ja, to je naša stvarnost," dodaja sogovornik in pripomni, da je popolni primer invazije Labodje jezero.
"Zelo pogosto nas vprašajo, zakaj ga ne želimo izvajati ter zakaj zavračamo druge stvaritve Čajkovskega. Namigujejo, da je umetnost nad politiko. V Sovjetskem režimu pa je obstajala tradicija, da so takrat, ko je umrl pomembni predstavnik komunistične partije (in ob podobnih priložnostih), prikazali Labodje jezero. To ohranjajo. Na obletnico 'posebne vojaške operacije', kakor jo imenujejo, so pokazali Labodje jezero. Kultura je tudi politično orožje, česar tujci pogosto ne sprevidijo," pove.
Tudi klasiki imajo politično ozadje. Veliko klasičnih festivalov in prireditev je dolgo sponzorirala Rusija (Gasprom in ostala velika podjetja). Tudi operna produkcija se po besedah sogovornika ni imela možnosti pokazati. "Ob invaziji nas je podprl ves svet in dobili smo to priložnost. Potem se je to začelo tudi v množični kulturi in šovbiznisu," pojasni.
Bo šlo brez Rusov?
Ukrajinske neodvisnosti v lvovski operi ruski umetniki niso množično ali glasno podprli. Obenem pa jih v njihovi zasedbi ni bilo toliko, da bi se odhodi odločneje poznali. Že pred vojno, ko je Vovku zasedel mesto generalnega direktorja, je napisal program, imenovan Ukrajinski preboj - glavna ideja je bila dvigniti ukrajinske baletnike in glasbo ter spodbuditi nastajanje novih del ukrajinskih skladateljev. "Nastalo na podlagi del ukrajinskih pisateljev, prelito skozi ukrajinske skladatelje, uprizorjeno z ukrajinskimi baletniki in igralci," opiše vizijo, ki jo v operi že dodobra uresničujejo. Novembra in decembra so izpeljali dve premieri - opere Terrible revenge (temelječa na Gogolju) in baleta Know Yourself, posvečenega ukrajinskemu filozofu Grigoriju Skovorodi.
Institucija sicer deluje kakor pred vojno; urniki se niso spremenili, pravila vedenja pa so usklajena z vojaškim redom v državi - ob alarmih gledalci tako počakajo v zaklonišču (če se sirene poležejo v dveh urah, program nadaljujejo). Sicer pa se uslužbenci v dobri meri posvečajo promociji ukrajinskih ustvarjalcev - Ivan Čeredničenko, dirigent in vodja glasbenega oddelka, je na spletu v odprtem dostopu javnosti predočil več kot 70 partitur 30 skladateljev od baroka do danes.
Zanimivo je, da so predstave razprodane tudi v tem času. "Kultura je v Ukrajini trenutno zelo zaželena. Podobno kot cerkev ima tudi opera posebno misijo - ljudem dati upanje in jim dovoliti, da se potopijo v druge resničnosti, da se pustijo zamotiti pred vsem, kar se dogaja. Opera obiskovalcem omogoči, da ubežijo pred intenzivnim poljem informacij, da dobijo pomiritev in prostor, kjer čutijo varnost," nadaljuje in poudari: "Na odru lahko vidijo, da ukrajinska kultura ne umira in da otrok lahko zaživi tudi brez popkovine! Odrasel bo zdrav in srečen. Po tej vojni, ki se bo končala z našo zmago, bo prišlo novo obdobje za našo kulturo. Obetamo si obilo pluralizacije in širjenja po svetu," zaključuje direktor Vovku.
