Bilo je v drugi polovici letošnjega maja, točneje 21. maja, ko je poslanka državnega zbora iz vrst Levice, Violeta Tomić, na domači naslov prejela kuverto, iz ovojnice pa se je vsul neznan prah. Z neznano snovjo sta bili v stiku dve osebi, zato sta obe morali v karanteno, vse dokler se ni pokazalo, da prah ni nevaren. Podobna sumljiva pošiljka je 11. februarja letos zakrivila, da je intervencija tekla v prostorih slovenskega zunanjega ministrstva. Uslužbenec je v ovojnici zatipal praškasto vsebino, tri osebe so v karanteni čakale na ugotovitve, kaj se je skrivalo v kuverti. Tudi v tem primeru prah ni bil nevaren.
Prvi dan letošnjega leta so tovrstno pošiljko prejeli na Televiziji Slovenja v Kopru, namenjena je bila novinarki Eugeniji Carl. Poleg prahu je bilo v kuverti sporočilo z žaljivo vsebino. "Odprla sem na hitro in nič hudega sluteč, ker dobivam veliko pisem z arhaično pisavo, ljudje me prosijo za pomoč ... Upam, da ni nič hudo nevarnega, je pa snov dražeča, pečeta me grlo in nos, kašljam, oči se mi solzijo, okus v ustih slan in grenak," je na facebooku takrat zapisala novinarka nacionalke Eugenija Carl. Kasneje je novinarka sporočila, da vsebina ni bila nevarna.
Draga intervencija
To je le nekaj zadnjih primerov, ko je sumljiva pošiljka povzročila karanteno ljudi in intervencijo. Policija v takšnih primerih zbira obvestila in dokaze predvsem dveh kaznivih dejanj, in sicer povzročitve splošne nevarnosti ter zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost. "Glede na to, da pošiljka pogosto vsebuje tudi pisanje, so pogosto podani tudi znaki drugih kaznivih dejanj, kot so grožnje, izsiljevanje in razžalitve." Policija sicer podrobnih statističnih podatkih ne vodi, po neuradnih podatkih pa so policisti lani enajstkrat intervenirali zaradi sumljivega belega prahu, letos pa šestkrat.
Pri odzivanju na dogodke, kjer so posamezniki ali skupina ljudi izpostavljeni sumljivi pisemski pošiljki, ki običajno vsebuje tudi grožnje, razžalitve ali izsiljevanje, gre za kompleksen postopek, v katerega je vključenih več služb. Kot pojasnjujejo na Policijski upravi Maribor, je intervencija ob takšnem dogodku zato precej draga. "Na kraj dogodka je najprej napotena policijska patrulja, nato se na kraj pokliče gasilce in skupino policistov v specialni enoti, ki se ukvarjajo z zavarovanjem tovrstnih snovi. Na kraju dogodka se začasno omeji gibanje osebam, ki so prišle v stik z neznano snovjo. Vzorci snovi so predani delavcem Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete ali inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo veterinarske fakultete. Izvedejo se tudi vsi postopki za ugotavljanje identitete storilca," opišejo potek intervencije na policiji.
Če predpostavljamo, da povprečna intervencija od prihoda policistov na kraj do prejema rezultatov preiskav traja do osem ur, so stroški policije in gasilcev približno 2000 evrov, kar zajema delovni čas, kilometrino, uporabo tehničnih sredstev in dekontaminacijo. Dodati je treba še stroške analize, ki povprečno nanesejo 1000 evrov na vzorec. Torej so stroški tovrstne intervencije okoli 3000 evrov. "Če pošiljatelj oziroma storilec ni odkrit, stroški bremenijo proračun vsakega posameznega organa, ki sodeluje pri intervenciji, kar pomeni, da so s tem oškodovani davkoplačevalci, saj se stroški krijejo iz državnega proračuna," pojasnjujejo na PU Maribor. Podrobnih statističnih podatkov o tem, koliko je takšnih intervencij letno na območju Štajerske, ne beležijo. Če storilca kaznivega dejanja odkrijejo, mu grozi zaporna kazen od teh do petih let.
Zakaj bel prah?
Simbolično pošiljanje belega prahu je povezano z biološkim orožjem antraksom. Na njegovo nevarnost je že leta 1997w opozoril ameriški politik William Cohen. Njegov govor je sprožil preplah med ljudmi, med drugim pa tudi številne potegavščine z antraksom. Več ovojnic s sladkorjem ali drugim prahom je bilo poslanih v šole, cerkve, urade ali posameznikom. Bolj poznan bioteroristični napad z inhalacijskim antraksom pa se je zgodil leta 2001 v ZDA, ko je terorist uporabil okužena pisma s sporami antraksa. Po napadu je FBI beležil veliko prijav sumljivih pošiljk, a je v večini šlo za potegavščine. Pošiljanje belega prahu se je tako ohranilo kot izražanje nezadovoljstva in ustrahovanje. Zadnja takšna pošiljka je bila na Štajerskem poslana v mariborski center za socialno delo, grožnje z belim prahom pa so v preteklosti prejele tudi druge ustanove, politiki, novinarji ali kakorkoli drugače izpostavljene javne oseb- nosti.
Kot pojasnjujejo na policiji, v vseh dosedanjih obravnavanih primerih na Štajerskem ni bilo ugotovljeno, da bi snovi v pisemskih pošiljkah bile zdravju nevarne. Običajno je šlo za moko, sladkor ali drugo zdravju neškodljivo snov. Škoda, ki nastane ob prejetju sumljive pošiljke, pa je kljub temu precejšnja, predvsem za naslovnika, saj je za določen čas moten delovni proces, pa tudi za prve posredovalce, saj se z izvedbo intervencije izpostavljajo nevarnostim. Pomembna je tudi posredna škoda, policisti, gasilci in drugi, ki so napoteni na tovrstno nalogo, namreč v tem času ne opravljajo drugih varnostnih nalog v skupnosti.
Strup za češkega finančnega ministra
Tudi terorizem je tožilstvo očitalo italijanskemu državljanu slovenskih korenin Ivanu Cernicu, ki pa so mu sodili v Kopru. Aretiran je bil novembra 2014, potem ko je češko finančno ministrstvo novembra iz Slovenije prejelo sumljivo pismo, za katero so ugotovili, da je vsebovalo smrtonosno dozo strupa, živosrebrovega klorida. Takrat je češki finančni minister Andrej Babiš povedal, da je bilo pismo oddano v Sloveniji, poslano pa je bilo na njegov domači naslov. Cernic je na sodišču pojasnil, da se je pod psevdonimom ukvarjal s prometom s prepovedanimi snovmi. Tako je po spletu kupoval snovi, ki jih je nato preprodajal anonimnim kupcem z oddajo poštnih pošiljk. Snov, ki je končala na naslovu češkega ministra, šlo naj bi bilo za živosrebrov klorid, pa je, kot je navedel, pred tem že nekajkrat prodal drugim anonimnim kupcem. Po naročilu je tedaj poslal pošiljko na naročeni mu naslov, ne vedoč, da gre za češkega finančnega ministra. Sodišče je terorizma Cernica oprostilo, obsodilo pa zaradi preprodaje mamil in ponarejanja listin. (epl)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
