(POGOVOR) Katja Koren Miklavec: Maribor si zasluži tudi močan smučarski klub

Je edina Mariborčanka z olimpijsko medaljo, bronasto slalomsko iz Lillehammerja leta 1994, ne pa tudi edina z zmago v svetovnem pokalu. Nekdanja vrhunska smučarka mag. Katja Koren Miklavec po tekmovalni karieri ostaja v športu kot predsednica Zveze športnih mariborskih društev Branik (ZŠMD) ter predsednica odbora za športnike in olimpijske vrednote Olimpijskega komiteja Slovenije. Odlična poznavalka svojega posla je v pogovoru spregovorila o mariborskem in slovenskem smučanju ter športu nasploh.Smučarska sezona se izteka. O slovenskih dosežkih v svetovnem pokalu in na svetovnem prvenstvu je že bilo veliko povedanega, o težavah zveze tudi, kakšna pa je situacija v mariborskem klubskem tekmovalnem smučanju?"Nisem več aktivna v smučanju, da bi lahko ocenjevala ali sodila o stvareh, ki se dogajajo. Lahko povem le, kakšen je moj pogled od zunaj."ASK Branik je še vedno v ZŠMD Branik?"Še vedno je to naš klub, vendar - ne le kot bivša smučarka in branikovka, temveč zdaj tudi kot predsednica ZŠMD - nisem vesela, da se to dogaja z Alpskim smučarskim klubom Branik, prej tudi s Smučarskim klubom Branik. To je že drugi zaključek, ki ni najboljši - prvi se je končal s stečajem, drugi prav tako ni na najboljši poti. Maribor je veliko mesto in lahko ima več klubov, vendar se mi ne zdi, da je to prava pot. Vem, da tisti, ki so ustanavljali nove klube, takrat niso imeli druge rešitve. Sama bi si seveda želela, da bi ASK Branik ostal, saj smo bili, če pogledamo že iz naših časov in obdobja pred nami, skoraj vedno najboljši smučarski klub v državi."Smučarski klub Branik je bil nekoč blagovna znamka, danes pa ni več tako."Bistveno se mi zdi, da so tisti, ki so ustanavljali nove klube, želeli nadaljevati mariborsko smučarsko tradicijo in druge možnosti niso imeli. Mi gledamo z vidika, da bi bilo smiselno, da bi se smučarski klubi v Mariboru konsolidirali in oblikovali močan klub na vseh nivojih. Najpomembnejše je, da imaš, če želiš vrhunske tekmovalce, močno bazo. Potrebujemo odlično smučarsko šolo. Če je sistem povezan, je vedno lažje."Informacij o tem, kakšno je stanje v ASK Branik, zdaj praktično ni mogoče dobiti. Zdi pa se, da je klub že na paliativi, nekako še diha, ampak kako dolgo še? Ali je tudi ta na poti, ki vodi v stečaj?"Nisem oseba, ki bi lahko to komentirala. Lahko pa izrazim svojo željo ali pogled glede na preteklo zgodbo in pomen tega za Maribor. Kaj se bo zgodilo s klubom, verjetno vsi skupaj nimamo dovolj informacij, te ima vodstvo kluba. Oni edini vedo, kakšna je situacija."Kaj je po vaše poglavitni vzrok, da se je to sploh zgodilo? Je kriva odsotnost Zlate lisice?"Mislim, da je eno povezano z drugim."Situacija na Pohorju se je v zadnjih letih močno spremenila, saj so prišli novi zasebni igralci, ki so pošteno zamešali štrene. Ali Branik na to ni bil dovolj pripravljen?"Definitivno. Že na začetku pogovora sva ugotovila, da se časi spreminjajo. Ne moremo živeti v preteklosti in se zanašati na pretekle lovorike. Vedno pravim, da preteklost ne more biti naša opora, je pa dobra osnova. Če je bila dobra osnova, jo je smiselno nadgraditi. Premalo poznam trenutno dogajanje v smučarskem športu kot celoti. Prejela sem nekaj informacij, vendar premalo, da bi si lahko ustvarila celotno sliko. Pri takšnih zadevah je pomembno biti del zgodbe, sicer se pogovarjamo le o tem, kaj je kdo rekel ali ni rekel, kar je nehvaležno. Če bi bila vključena in bi se lotili reševanja, bi bilo treba najprej temeljito raziskati celotno situacijo in razloge za nastalo stanje. Zdaj lahko govorimo le o predvidevanjih in željah glede na to, kaj je SK Branik v preteklosti pomenil za slovensko smučanje. Pred nekaj dnevi sem prebrala izjavo Janeza Šmitka, ki je dejal: 'Tekmovalcev ne more biti, ker klubov ni več.' To kaže na to, da je klubsko smučanje v Sloveniji na zelo nizki ravni. Čeprav je govoril predvsem o Gorenjski, to dejstvo velja za celotno Slovenijo."Osnova in posledica tega je slaba situacija v slovenskem vrhunskem smučanju."Točno tako. Nimamo baze. Ta generacija še ni tako stara, da bi jo odpisali, zdaleč ne, vendar je vedno pomembno tudi to, kaj prihaja za njo. Slovenci smo bili vedno svetovni mladinski prvaki in uspešni v mlajših kategorijah, zdaj tega ne vidimo več. Prav to je ključnega pomena za nadaljnje uspehe slovenskega smučanja."Tekmovanj za otroke, kot so Little Fox, pokal Loke, Topolino, Pinocchio, ni več, kar je slabo?"Na teh tekmovanjih so bili slovenski smučarji vedno v vrhu, danes pa tega več ni. To jasno kaže, kaj nas čaka. Smučanje je nekoč veljalo za nacionalni šport, vendar že vrsto let ni več to, kar je bilo. Starši imajo možnost izbire, v kateri šport bodo vključili otroka, smučanje pa je drag šport in si ga mnogi težko privoščijo. Podpora klubov, občin in države ni zadostna, da bi prevzela celotno finančno breme, kar predstavlja velik hendikep. V praksi lahko vztrajajo predvsem tisti, katerih starši so finančno sposobni sofinancirati športno pot. Včasih je bilo lažje, saj so bile potrebe manjše. Mi smo imeli smučišča pred nosom. Spomnim se, kako smo poleti hodili na Ledine nad Češko kočo peš z nahrbtniki. Danes vrhunski smučarji na tak način ne morejo trenirati. Čas je napredoval in s tem zahteve, ki jih brez zadostnih sredstev ni mogoče izpolniti. Na koncu se niti ne moremo čuditi stanju, v katerem je smučanje."V Mariboru so trije klubi. ASK Branik vsaj na papirju še obstaja, poleg njega sta SK Maribor Iztoka Snežiča in klub Bojane Gostenčnik. Po vnovičnih težavah je verjetno kljub drobljenju to dobro. Toda rekli ste, da mesto potrebuje en močan smučarski klub. Je to možno vzpostaviti, če gre Branik spet v stečaj?"Kot sem že rekla, je bila to edina rešitev, da so se določene stvari ohranile in da je vsak nadaljeval svojo zgodbo. Zakaj so bili klubi ustanovljeni in kako dolgo bodo imeli motivacijo, je drugo vprašanje. Ključna stvar je, da morajo biti klubi v določenem okolju povezani. Koliko so, ne vem, jasno pa je, da brez močne baze ne moremo dobiti vrhunskega tekmovalca. Nekdo ga mora najprej naučiti smučati, se mu v zgodnjih letih posvečati in ga usmerjati. Seveda imajo pomembno vlogo starši, a ključnega pomena je tudi, da se razvija v klubu, ki mu omogoča pot do vrhunskih rezultatov. Bistveno med klubi je sodelovanje, ne tekmovanje v slogu - mi delamo svoje in to je to. Tako ne gradimo širše zgodbe. Smučanje smo v tem trenutku sicer ohranili, kar je bilo edino pravilno, veliko je pogovorov o tem, kako naprej. Treba je narediti konkreten korak in se odločiti, kako stopiti skupaj. Kdo bo prevzel odgovornost in ta proces vodil, se ne ve."Brez sodelovanja občine verjetno ne bo šlo?"Ne, definitivno ne. Lahko pa rečem, da občina vlaga v Mariborsko Pohorje, kjer se ves čas nekaj dogaja in se določene stvari razvijajo. Drugo vprašanje je, kakšen dolgoročen pomen ima to za Maribor in smučanje ter ali bo Maribor sploh še zanimiv za smučanje, ker snega in nizkih temperatur praktično nimamo več."Se strinjate, da je voda plus elektrika plus topovi edina prava formula za uspešno zimsko sezono na Pohorju?"Seveda. Če so zime dovolj mrzle, je izdelava snega možna, vendar smo že imeli zime, ko to ni bilo izvedljivo. Kljub temu Maribor za klubski del in razvoj vrhunskih športnikov še vedno ponuja dovolj pogojev. Nikakor ne morem govoriti v imenu mestne občine, toda iz več pogovorov je razvidno, da mesto želi ohraniti smučanje. Tudi nedavno svetovno prvenstvo za invalide dokazuje, da še vedno lahko sodelujemo in organiziramo velika tekmovanja. Seveda je prednost, če imaš lastne tekmovalce, na katerih lahko gradiš prihodnost. Če se vrnemo nazaj in potegnemo vzporednice, v Mariboru nismo imeli veliko vrhunskih smučarjev, vendar smo bili v svoji bazi vedno najmočnejši."Samo dve generaciji, vaša kot prva s pokojnim Dragom Grubelnikom, Renejem Mlekužem, Petrom Penom in malo kasneje Mitjo Dragšičem ter najnovejša na čelu z Ilko Štuhec, Boštjanom Klinetom, Klemnom Kosijem in Filipom Flisarjem sta dosegli vrhunske rezultate. Zakaj?"Dolga leta smo bili najboljši smučarski klub, saj smo imeli odlične rezultate tudi v mlajših kategorijah. Tudi če kdo ni prišel do vrha, je bil vsaj na tej ravni zelo dober. Težko bi naštela, koliko nas je tekmovalo v časih, ko smo bili pionirji in mladinci, v Mariboru nas je bilo ogromno. Danes je situacija verjetno nekoliko drugačna. Ne maram nostalgije, a to je bil primer dobre prakse. Pomembno je imeti močno osnovo, ki se nadgrajuje. Časi so se spremenili, zato je treba nekatere stvari prilagoditi. Nikoli pa ni bila dobra rešitev, da se nekaj povsem poruši in nato postavlja na novo, saj je to bistveno težje. Ne nazadnje je Smučarski klub Branik klub s tradicijo, zato si želim, da ne bi šel v pozabo. Ta zgodba je večplastna, zato je težko v enem pogovoru priti do jasne rešitve. Preveč je dejavnikov, ki jih ne poznam, in preveč podrobnosti, ki jih poznajo posamezniki. Dejstvo je, da si Maribor že zaradi svoje tradicije in kot drugo največje mesto v državi zasluži tudi močan smučarski klub. Pomembno je ponovno vzpostaviti bazo, ki bo omogočala napredek. Bilo bi odlično, če bi skupaj našli dolgoročno sprejemljivo rešitev."Če sva hipotetično že pri novem klubu, bi najbrž moral biti organiziran drugače, profesionalno z nekim sekretarjem, saj nekaj dobrih zgledov v individualnih športih, kot sta denimo TK Branik in ŽTK Maribor, v mestu imamo. Kakšen bi moral biti nov klub?"Lahko govorim tako za lokalno klubsko raven kot za slovenski šport na splošno. Po mojem mnenju težava izvira iz preteklosti. Vodenje klubov in društev je bila vedno bolj ali manj prostovoljna dejavnost. Kaj to pomeni? Koliko časa, volje in ljubezni do določenega športa ima posameznik, toliko bo vanj vložil. Tako deluje celoten klubski in društveni šport v Sloveniji. Tisti, ki so želeli narediti več in dosegati boljše rezultate, so ubrali drugačen pristop. Imajo profesionalne predsednike, direktorje ali sekretarje – skratka nekoga, ki se s tem ukvarja 100-odstotno. Če se z nečim ne ukvarjaš v celoti, rezultati ne morejo biti 100- ali 110-odstotni. Tako je v vsakem vidiku življenja, zakaj bi bilo pri klubih in društvih drugače? Poleg tega se še vedno soočamo s težavo financiranja strokovnega kadra, kaj šele vodstvenih funkcij, to ostaja prepuščeno posameznikom in njihovemu entuziazmu. Kljub temu imamo nekaj klubov, ki delujejo dobro, odlično. Vedno poudarjam, da moraš šport razumeti. Lahko si najboljši gospodarstvenik, politik ali karkoli drugega, a če ne razumeš športa, boš v tem okolju težko deloval. Na koncu je vse povezano z denarjem, hkrati pa je treba upoštevati specifična pravila, če želiš biti najboljši.Vodstveni kader je ključen, saj brez financ ni tekmovalcev. Začetne vadbe lahko potekajo s prispevki staršev, vendar vsak šport potrebuje denar, nekateri manj, drugi več, smučanje seveda bistveno več kot dvoranski športi. Soočamo se tudi s širšo težavo, sponzorskega denarja je vedno manj, zato je treba iskati alternativne načine financiranja. Če klub, društvo ali zveza nima profesionalnega kadra, se nihče ne ukvarja s pridobivanjem sredstev, kar predstavlja velik hendikep. To je začarani krog in na koncu ugotovimo, da ni denarja za športnike, kaj šele za zaposlene, ki bi skrbeli za razvoj športa. Prostovoljstvo bo vedno pomemben del športa, brez njega ga ne bi bilo, a če želimo povečati odgovornost in kakovost dela, moramo to ovrednotiti. Dober primer prostovoljstva, ki ga moramo ohraniti, je pomoč pri organizaciji tekmovanj in podpornih dejavnostih klubov. Še en velik izziv pa je strokovni kader. Trenerji pogosto nimajo zagotovljene varne prihodnosti, zato raje odhajajo. Športniki so srce športa, a brez celotne infrastrukture, ne v smislu gradenj, ampak v smislu sistemske podpore, ki omogoča delovanje, tudi športnikov ne bo. Vse to potrebujemo, če želimo, da šport v Sloveniji dolgoročno funkcionira."Slaba infrastruktura v lokalnem okolju je bila v zadnjem času v slovenskem alpskem smučanju večkrat omenjena. Maribor vsaj osnovno ima, če bi se jo dalo izkoristiti v sodelovanju z upravljavcem smučišč, ob tem se ponujajo neke nove možnosti, kot sta smučarska in večnamenska dvorana. Ali to podpirate?"Vedno je dobro imeti visoke cilje in veseli me, če si v mestu prizadevamo za ambiciozne projekte. V Mariboru se je v zadnjih letih na področju infrastrukture veliko naredilo, mislim pa, da občina želi narediti še več. Vsekakor so možnosti za napredek, vendar mesto samo ne more financirati vseh projektov. Ključno je poiskati način, kako vključiti državo in ustrezno utemeljiti potrebo po investicijah, da projekt dobi smiselno podporo. Če se gradi nova dvorana, mora biti zasnovana tako, da bo primerna za velika tekmovanja v različnih panogah, pri čemer je pomembno sodelovanje z nacionalnimi panožnimi zvezami. Maribor je že večkrat dokazal, da zna organizirati vrhunske dogodke, Ofem je bil uspešen primer, a pomanjkanje primerne infrastrukture ostaja eden največjih izzivov. Trenutno je organizacija velikih tekmovanj otežena, zato je večnamenska dvorana nujna in smiselna. Če bi morala oceniti prioritete, bi rekla, da je njena izgradnja prednostna naloga, medtem ko smučarska dvorana ni ključna."Mariborski šport še zdaleč ni samo smučanje, saj velja za mesto, v katerem se trenira skoraj vse, rezultatsko pa zaostaja za drugimi, kar se vsako leto pokaže tudi pri izboru športnika in športnice Maribora. Zakaj?"Rezultatsko gledano Maribor v vrhunskem športu ni v zavidljivem položaju. Zoran Kačičnik je na nedavnem Posvetu o športu v Mariboru in Sloveniji predstavil podatke o številu kategoriziranih športnikov na najvišji ravni in te številke so za mesto, kot je Maribor, bistveno prenizke. To je lahko resen alarm. Ne pravim, da moramo imeti vrhunske športnike za vsako ceno, vendar je šport del naše identitete. Mesto z bogato športno tradicijo, razvito infrastrukturo in širokim naborom panog bi moralo imeti več vrhunskih športnikov. Ne bom naštevala vseh razlogov za trenutno stanje. Naloga vseh, ki delamo v športu - od vodstvenih struktur, klubov, trenerjev do občine, ki šport finančno podpira -, je, da najdemo rešitve za izboljšave. Očitno nekaj ne deluje.Na področju infrastrukture je bilo nekaj narejenega, zdaj je po mojem mnenju čas, da se več truda in energije nameni programom, saj prav s tem nastaja baza, o kateri govorim skozi celoten pogovor. S podporo športnih programov ne skrbimo le za razvoj športnikov, temveč tudi za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med prebivalci mesta. Šport ni pomemben zgolj za vrhunske dosežke, temveč tudi kot orodje za krepitev zdravja, socialne vključenosti in kakovosti življenja. Vsaka vzgoja, tudi športna, se začne zgodaj, zato je ključno, da otrokom in mladim omogočimo kakovostne možnosti za vključevanje v šport, kar dolgoročno prispeva k bolj aktivni in zdravi skupnosti. Če želimo res celovito podpreti šport, moramo zagotoviti stabilno, predvidljivo in dolgoročno financiranje. Pomembno je, da so sredstva na lokalni in državni ravni jasno določena in niso odvisna od trenutnih političnih odločitev. Na OKS-ZŠZ aktivno sodelujemo s pristojnim ministrstvom, ki je naklonjeno športu. Sredstva se povečujejo, razpisi se izboljšujejo in iščejo se rešitve, kako bi bilo drugače. Glede na uspehe športnikov in promocijo, ki jo prinašajo mestu in državi, odvisnost od politične volje ne bi smela obstajati. Šport za sredstva, ki jih prejme, veliko vrne tako s tekmovalnimi dosežki kot z organizacijo mednarodnih dogodkov. Žal večina gospodarstvenikov ali politikov ne more doseči takšnega marketinškega in pozitivnega vpliva, kot ga športniki z vrhunskimi rezultati. To je tisto, kar šport dela nekaj posebnega. Zato je pomembno, da se financiranje v Mariboru skozi letni program športa ohrani in okrepi, da lahko klubi nemoteno delujejo. Tisti, ki želijo doseči več, bodo morali vložiti dodaten trud. Ne govorim zgolj o sponzorskih sredstvih, ki jih je vedno manj, temveč o iskanju alternativnih virov financiranja. Preživetje zgolj na račun letnega programa športa ne more biti končni cilj."Kako bi se dalo v klubih nadomestiti izpad sponzorskega denarja?"Treba bo poiskati dodatne vire financiranja ter racionalizirati in optimizirati določene procese v klubih in društvih. ZŠMD Branik si bo prizadevala vzpostaviti podporno točko za klube in društva, pomagali jim bomo pri pridobivanju novih sredstev, jih usposabljali za uspešno prijavljanje na razpise in nudili podporo pri vodenju. To področje je močno podhranjeno."Še smučate?"Na Pohorju ne, kot Mariborčanka tega verjetno ne bi smela reči. Ne gre za to, da ne bi želela, ampak nisem več tak ljubitelj smučanja, da bi se spravila na 'breg'. Poleg tega imam težave s poškodbami, ki so prešle v bolezenska stanja in mi močno otežujejo življenje. Smučam le občasno, tri- ali štirikrat na leto, čeprav je bilo smučanje nekoč moj način življenja. Da bi šla za en teden nekam smučat, ne pride več v poštev (smeh)." "Mesto z bogato športno tradicijo, razvito infrastrukturo in širokim naborom panog bi moralo imeti več vrhunskih športnikov" "Treba bo poiskati dodatne vire financiranja ter racionalizirati in optimizirati določene procese v klubih in društvih"

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

(POGOVOR) Katja Koren Miklavec: Maribor si zasluži tudi močan smučarski klub

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

izbrano

bonbon

kvadrati