Jasmina Detela
Na Ravnah na Koroškem je precej hude krvi med občani povzročila podražitev stroškov daljinskega ogrevanja, ki so po podatkih Agencije za energijo v tej občini med najvišjimi v Sloveniji. Situacijo je konec februarja nekoliko omilila vlada z uredbo o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja, ki omejuje najvišje cene ogrevanja, a to velja le za gospodinjske odjemalce. O enormnih podražitvah stroškov ogrevanja poročajo tudi samostojni podjetniki in drugi gospodarski subjekti. Mesečni zneski na njihovih položnicah so se povišali tudi do štirikrat, so nam povedali številni podjetniki, ki bodo le stežka poslovali pod tako drastično spremenjenimi pogoji.
Cene prekašajo Ljubljano, Mursko Soboto, Novo mesto, kaže primer Interdiskonta
Ogrevanje v Ljubljani cenejše
Spomnimo, da je dovoljena tarifna postavka za variabilni del cene toplote po novem 98,70 evra/MWh in velja za obdobje od 1. januarja do 30. aprila 2023, a le za gospodinjske odjemalce. Poslovni subjekti oziroma industrija na Ravnah plačuje 222 evrov za megavatno uro, medtem ko so še decembra lani za megavatno uro vsi odjemalci odšteli dobrih 55 evrov. Za koliko so se podražili stroški daljinskega ogrevanja, praktično ponazori Meta Pešl Šater iz ravenskega podjetja Interdiskont, ki ima v Partizanski ulici trgovino in pisarne v skupni velikosti okoli 600 kvadratnih metrov. "Decembra lani smo za megavatno uro (MWh) toplote plačali 55,69 evra, mesec pozneje pa kar 220,69 evra. Decembra smo porabili 10 megavatnih ur, kar nas je stalo 743,07 evra, v januarju je bila poraba nižja (8,99 MWh), pa smo prejeli položnico za kar 2168 evrov. Ne vem, kako bodo tako zvišanje cen pokrili bari, manjše trgovine, frizerji ..." se sprašuje Pešl Šaterjeva, sicer tudi občinska svetnica. Da je energetska draginja na Ravnah res velika, kaže izračun stroškov ogrevanja, ki nam jih je na našo prošnjo posredovala sogovornica. Interdiskont ima trgovine še v ljubljanskem BTC (498 kvadratnih metrov), v Novem mestu, prav tako v BTC (474 kvadratnih metrov) in v BTC City Murska Sobota (440 kvadratnih metrov). Decembra lani so za ogrevanje na omenjenih treh lokacijah plačali 816, 337 in 440 evrov. Januarja letos se je položnica v Ljubljani celo znižala na 652 evrov, v Novem mestu povišala za 241 evrov, v Murski Soboti pa za štiri evre. So pa seveda na lokacijah drugi dobavitelji energije, na Ravnah je Petrol, saj ima občina z njim podpisano dolgoročno koncesijsko pogodbo za distribucijo zemeljskega plina in toplote, v Ljubljani Energetika Ljubljana, v Novem mestu Geoplin in Istrabenz plini, v Murski Soboti Geoplin in Adriaplin.
Zapirajo radiatorje, bodo še dejavnost?
Ogorčeni so številni drugi podjetniki, ki ne razumejo, zakaj tolikšna podražitev. Pričakovali so 10- do 20-odstotno podražitev, ne pa 400 odstotkov. Mateja Lorenci iz trgovine in svetovalnice za male živali Zoo žur ima v najemu 35 kvadratnih metrov velik lokal. Mesečna položnica je s 130 evrov v lanskem decembru narasla kar na 370 evrov. Ob tem porabi manj kot 1,5 megavatne ure na mesec. "Kljub zelo nizki porabi nas koncesionar obravnava kot industrijske odjemalce, kar se nam ne zdi prav," je kritična Lorencijeva, ki ima minimalno odprte radiatorje. Zdaj jih je celo popolnoma zaprla in se ogreva s klimatsko napravo. Kljub temu ocenjuje, da bo prejela položnico za 150 do 200 evrov mesečno. "Vsi varčujemo, rajši vidimo, da nas malo zebe. A v mrazu tudi ne morem delati, saj precej časa sedim in šivam. Zjutraj za krajši čas odprem radiatorje, čez dan pa se ogrevam s klimo," stanje opiše Martina Backovič iz trgovine Metra, ki bo v dveh letošnjih mesecih plačala tolikšen znesek za ogrevanje, kot je lani zanj odštela v celotni zimski sezoni. Ob tem je pa dela manj oziroma ob vsesplošni draginji prodaja po večini vsem upada. Za 70 kvadratnih metrov velik lokal je po podražitvi prejela položnico v višini 750 evrov, pred tem je za ogrevanje plačevala 300 evrov. Mnogi podjetniki razmišljajo, da bi dejavnost zaprli ali lokal selili v energetsko cenejšo občino. "S tako visokimi stroški na dolgi rok ne bomo (z)mogli delati. Še večji problem je v tem, da se s sistema do izteka koncesijske pogodbe (to je leta 2032, op. p.) ne moreš odklopiti, razen če si urediš zeleni in alternativni vir ogrevanja (denimo toplotno črpalko). Najemniki lokalov si tega sami ne morejo urediti, tudi marsikateri lastniki za tovrstne spremembe nimajo ne prostora ne denarja," povedo podjetnice. Sašo Sirk iz Infosysa, podjetja za računalniški inženiring, kot sporno ocenjuje, da so do vključno lanskega decembra vse tarifne skupine plačevale enako cene toplote, to je okoli 55 evrov za megavatno uro, zdaj so tarife različne. Za februar so prejeli položnico za 780 evrov (variabilni del) in 40 evrov za fiksni del (oboje brez DDV) za 250 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Pred podražitvijo so za ogrevanje plačevali okoli 200 evrov mesečno. "Megavatna ura elektrike je cenejša od megavatne ure Petrola, ki ima kogeneracijo, odpadlo toploto itd. To je nateg," je prepričan Sirk, ki razmišlja o izstopu iz sistema daljinskega ogrevanja. "Do podražitve smo bili z njim zadovoljni. Naj nam omogočijo normalno ceno, pa ga bomo plačevali naprej," še dodaja.
V stiski tudi javni zavodi
Glasbena šola Ravne je decembra lani za ogrevanje odštela okoli 1000 evrov mesečno, na zadnji položnici pa je znesek narasel kar na 3200 evrov, česar sami ne zmorejo pokriti, zato so za pomoč zaprosili občino. "Prostore imamo v enaki stavbi kot osnovna šola koroških jeklarjev, zato se nam zdi najmanj čudno, da za ogrevanje plačujemo precej več kot oni, čeprav smo vsi na enaki 'cevi'," je kritičen ravnatelj Aleksander Kotnik. Ob tem poziva vlado, naj dopolni uredbo o določitvi cene zemeljskega plina iz plinskega sistema za nekatere pravne osebe javnega prava. Omejitev cene namreč ne vključuje glasbene šole, vezane na daljinsko ogrevanje, ki prav tako opravlja javnoveljavne programe izobraževanja. "S tem predpisom se nam nalaga plačilo stroškov ogrevanja po ceni, ki velja za industrijske odjemalce, kar je nedopustno. Prosimo, da v uredbi kot izjemo navedete tudi glasbene šole, ki so vezane na daljinsko ogrevanje," je ministrstvo za okolje in prostor pozval Kotnik. Odgovora doslej še ni prejel.
Preko dvajset podjetnikov, zlasti iz Partizanske ulice in s Trga svobode, se je zaradi enormne podražitve daljinskega ogrevanja oglasilo tudi pri ravenskem županu Tomažu Roženu. "Jih razumem, a smo v istem čolnu, saj se je tudi za pravne osebe oziroma javne zavode (Koroška osrednja knjižnica, ZKŠTM ...) ogrevanje podražilo in smo prejeli podobno visoke zneske. Pred drugim branjem proračuna bomo sešteli vse zneske povišanja. Ocenjujemo, da bo zaradi podražitev, ki so se zgodile po 1. januarju, treba dodatno zagotoviti okoli 150 tisoč evrov." Kot še pove župan, so podjetniki v različnem položaju, najbolj ogrožena so najmanjša podjetja, saj jim ta strošek predstavlja velik del odhodkov. Zakaj tako visoke cene in zakaj so v enaki tarifni skupini kot industrija, bo povprašal na Petrolu. Ob tem spomni, da so bili predstavniki tega podjetja povabljeni že na februarsko občinsko sejo, da pojasnijo razloge za podražitve, a se niso odzvali. Za najbolj ogrožena podjetja bo najverjetneje možna občinska pomoč, a ob podobnih kriterijih, kot so jih uveljavili pri covidu-19.
Petrol: Sistem na Ravnah velja za učinkovitega
Zakaj tolikšna podražitev ogrevanja, smo preveril pri družbi Petrol. Kot odgovarjajo, je cena za sistem ogrevanja izračunana na podlagi vhodnih energentov (prednjači zemeljski plin), ki so se na svetovnem trgu večkratno podražili. Če se vstopni stroški energije distributerja povečajo, se posledično tudi odjemalcem variabilni del ogrevanja podraži. Fiksni del stroška, ki poleg variabilnega dela sestavlja končno ceno toplote ter vsebuje vse fiksne stroške proizvodnje in distribucije, pa je že doslej ostal nespremenjen. "Odjemalec se lahko glede na 58. člen Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije odklopi, če sistem ni učinkovit ter če odjemalec projektira in celovito energetsko prenovi zgradbo v skoraj ničenergijsko. Odklopi se lahko samo cela zgradba, ne le odjemalec iz zgradbe. V tem primeru se fiksni del stroškov porazdeli na preostalo število uporabnikov na sistemu daljinskega ogrevanja, kar posledično pomeni povišanje fiksnega dela," pojasnjujejo. In še, da sistem daljinskega ogrevanja na Ravnah velja za učinkovitega.
