Sindikalne centrale pripravljajo ustavno presojo dviga zdravniških plač. Pritisk pred volitvami na vlado raste.
Potem ko je koalicija ob pomoči opozicijskih Desus in SNS z interventnim zakonom dvignila plačni strop za najbolje plačane zdravnike, so se pričakovano s svojimi zahtevami oglasili v drugih sindikatih javnega sektorja. Konfederacija sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj, je na ministrstvo za javno upravo naslovila pisno zahtevo, da se najkasneje v tednu dni začnejo pogajanja o zvišanju najvišjega možnega plačnega razreda za javne uslužbence in da se uskladijo o zvišanju vrednosti plačnih razredov.
Spomnimo. Do sprejetja PKP 10 je bil plačni strop za javne uslužbence pri 57. plačnem razredu, po novem pa bodo najbolje plačani zdravniki lahko uvrščeni v 63. plačni razred. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije(SVIZ), katerega glavni tajnik je prav tako Štrukelj, so takoj po sprejetju interventnega zakona zahtevali, da se slednje omogoči tudi za z zdravniki specialisti primerljiva delovna mesta, med katere sodijo tudi visokošolski učitelji z doktoratom in raziskovalci z doktoratom.
Prav tako, potem ko je vlada tik pred božičem zavrnila oba sindikalna predloga, tako KSJS kot pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, zahtevajo od vlade, da se vendarle uskladijo o zvišanju vrednosti plačnih razredov in poiščejo tudi rešitve za odpravo anomalij v spodnji tretjini plačne lestvice. Javni uslužbenci do 23. plačnega razreda prejemajo minimalno plačo oziroma še manj, zaradi česar jim mora vlada do minimalne plače razliko doplačati.
Vlada je sindikalne predloge po zvišanju vrednosti plačne lestvice zavrnila z argumentom, da gre za proračunsko nevzdržne zahteve, in poudarila, da mora o tem svoje mnenje najprej dati svet za plače v javnem sektorju. Slednje Počivavšek označuje kot nezaslišan cinizem. "Sami so brez mnenja sveta, in ne da bi za mnenje vprašali sindikate, zvišali plačni strop za zdravnike, nas pa napotujejo na omenjeno delovno telo."
Oglasili pa so se tudi sindikati zdravstvene nege in socialnega varstva. Vlado so pozvali k nadaljevanju pogajanj za dvig plač tistih zaposlenih, za katere v prvem delu pogajanj lansko jesen plačne anomalije še niso bile odpravljene - dviga plač od 4 do 24 odstotkov so bile upravičene medicinske sestre, bolničarji, negovalci. Dogovor iz lanskega leta določa, da se morajo pogajanja začeti najkasneje 15. januarja. Minister za zdravje Janez Poklukar je v začetku tedna na vprašanje, kdaj se bodo začela pogajanja, odvrnil, da mora vlada najprej sprejeti pogajalska izhodišča, kar naj bi se, po njegovem, zgodilo čim prej.
Na pogajanja o novi kolektivni pogodbi pa čakajo tudi zdravniki, saj dvig plačnega stropa v PKP 10 omogoča le dvig najvišjih plač, ne pa tudi ostalih, ki prav tako pričakujejo višje plače. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je že večkrat povedal, da imajo predlog kolektivne pogodbe že pripravljen. V njem za zdravnike zahtevajo od 400 do dobrih 1000 evrov bruto višje plače, odvisno od naziva. Predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujović ob tem ponavlja, da tudi sama pričakuje povabilo na pogajanja o zdravniških plačah, saj ima med člani tudi zdravnike.
Sindikalne centrale pa tudi že pripravljajo pobudo za ustavno presojo člena PKP 10, ki dviguje plačni strop zgolj za zdravnike.
