Cene hrane: Na živilskih trgih divja neurje. Kakšne bodo posledice?

Hrana se draži že nekaj mesecev oziroma se njene podražitve dolgo že vsaj napovedujejo. Še pred tedni so bile višje cene vezane na posledice epidemije, zadnji mesec pa se sklicujejo na vojno v Ukrajini, ki je za seboj potegnila dražje energente, pomanjkanje žitaric in oljnic na trgu, višanje cen teh surovin, zraven pa tudi na drastično povišanje cen mineralnih gnojil, saj ima Rusija eno večjih proizvodenj.

Na koncu verige - torej v naših denarnicah - se to nekoliko že pozna vsakič, ko napolnimo nakupovalni voziček. Nazadnje smo košarico štirinajstih izdelkov preverjali v začetku marca in v treh od preverjenih trgovin se je cena v primerjavi z junijem lani dvignila. V Sparu za evro in pol, v Mercatorju za 2,2 evra, v Hoferju pa za 69 centov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so podražitve v segmentu hrane in brezalkoholne pijače v primerjavi s preteklim letom 5,5-odstotne. Seveda so se določeni artikli podražili bolj, drugi manj, a tako kaže povprečje.

Na oblikovanje cen vpliva več dejavnikov. Od nabavnih cen, ki so odvisne od povpraševanja, sezone in razpoložljivih surovin, do logističnih in drugih stroškov poslovanja. "Cene se skozi leta pogosto spreminjajo. Se tako nižajo kot višajo. Prodajne cene se trudimo ohranjati enake in k temu bomo stremeli tudi v prihodnje, saj sledimo principom diskontne prodaje. Prizadevamo si, da tudi morebitnih zvišanj nabavnih cen ne prenašamo na naše kupce. Cene poskušamo ohranjati enake, do povišanj pa pride le v skrajnih primerih, ko je ohranjanje enake cene poslovno nevzdržno," so nam pojasnili pri Hoferju.

Ob tem, ko govorimo o 100-odstotnih podražitvah pri žitih, podobno je pri oljnicah, enormni skoki cen pa so tudi pri drugih surovinah, so odstopanja na trgovinskih policah za zdaj še razmeroma majhna. "Nikakor nam ni v interesu, da bi cene višali, zato jih skušamo kolikor je le mogoče zadržati, tudi na račun dela lastne marže. Z vsakim dobaviteljem posebej se pogajamo, ne napovedujejo pa vsi enako in tudi ne sočasno. Vendar pa moramo prej ali slej upravičene zahteve dobaviteljev sprejeti," so denimo pojasnili v Mercatorju, zato večje podražitve morda šele prihajajo. Velike podražitve se napovedujejo že mesece, a v maloprodaji bistvenih sprememb še ni. Pogajanja še vedno potekajo in trgovci še naprej skušajo zadržati čim nižje cene na policah. Ob tem začetek verige vedno bolj pritiska, naj se spremembe zgodijo, saj sami podražitve vhodnih surovin čutijo neposredno in jih dolgo ne bodo več mogli prenašati.

Kaotične razmere v veleprodaji

Tako je denimo v veleprodaji. Hotelirji, ki kupujejo na debelo, so nam denimo ponazorili, da se je dobavna cena v samo enem tednu pri jajcih zvišala za 50 odstotkov, pri rogljičkih pa za 42 odstotkov. Pri proizvodnji se povišane stroške prav tako precej občuti. Tako tudi v pekarni Hlebček na Pragerskem, kjer vsak mesec spečejo 350 ton kruha. "Mi podražitve čutimo. Da tako drastičnih še ni na trgovskih policah, pa je možnih več razlogov. Morda pogodbe, ki jih imajo z dobavitelji, še veljajo in tako še imajo polne zaloge, druga možnost je, da trgovci te podražitve kompenzirajo, tretja možnost pa je, da bo do velikih podražitev šele prišlo," razmišlja direktor Hlebčka Janez Šenveter. "Žita so se precej podražila, s tem pa tudi moka. A ni se podražila le moka. Tudi meso, semena, olja … Draži se praktično vse. K sreči imamo moko zakupljeno. Dobimo jo po neki fiksni ceni, vendar jo vsakoletno obnavljamo ob žetvi in pri drugem odkupu, to je nekje februarja," še pravi. A podražitve kljub pogodbam so. "Ravno v teh dneh je prišla nova podražitev. Neki mlinar nam moko prodaja po 35 odstotkov višji ceni kot v začetku marca. Taka podražitev torej v le dobrih dvajsetih dneh. V Italiji je moka v veleprodaji že okoli 80 centov za kilogram, pri nas je okoli 50 ali 60 centov," nadaljuje. Verjame sicer, da se bodo cene kmalu umirile, a vprašanje je, kaj bo po naslednji žetvi. Če Ukrajina in Rusija ne bosta zagotovili pomembnih količin žit, bodo morda cene še rasle. "Kruh se je že dražil in zagotovo se bo tudi v prihodnje. Ocenjujem, da bo v primerjavi z lanskim letom dražji za okoli 30 odstotkov. Nekateri specifični izdelki bodo morda še dražji. Izdelki z določenimi surovinami, ki jih morda ne bo, bodo lahko celo za 50 ali nekaj sto odstotkov dražji. To bi lahko bilo pri izdelkih, ki imajo velik delež kakih specifičnih olj, ali mleku v prahu," pravi Šenveter. Pri njih sicer proizvodnja za zdaj teče nemoteno, povpraševanja je celo nekoliko več kot običajno. Brez težav pa za zdaj proizvajajo vse izdelke z vsemi sestavinami.

Tudi pri proizvodnji belih olj, kjer je celotna Evropska unija precej vezana na uvoz surovine, je rast cen visoka. Tako so v največji tovarni olj pri nas, Tovarni olja Gea, pojasnili, da se sicer ne oskrbujejo s surovino iz Ukrajine, da pa je izpad surovine od tam povzročil enormen pritisk na ostale razpoložljive količine oljnic in s tem velik dvig cen. Hkrati situacijo še slabša embargo na izvoz surovih olj iz Srbije.

Suzana Lah je motor in komanda proizvodnje Lahovih testenin, ki jih najdemo pri skoraj vseh trgovcih v Sloveniji in so pri domačih kupcih zelo cenjene. Od pričetka epidemije se stanje na trgu s surovinami ni umirilo, pravi podjetnica, ki si po več kot dveh letih želi bolj stabilne razmere, a kot kaže, bo ostalo pri željah. "Cene surovin so narasle že med epidemijo. Moka se je denimo podražila za 100 odstotkov, a veseli smo lahko, če jo sploh dobimo. Madžari so denimo čez noč odpovedali dobavo pirine moke. Mi pa s pogodbami za trgovce! K sreči smo imeli nekaj te moke na zalogi, nato sem začela iskati nove dobavitelje. Durum moko tako sedaj nabavljamo iz Italije. Na borzah so se cene po epidemiji komaj začele nekoliko umirjati, ampak trajalo je ravno en teden. Nato se je pričela vojna v Ukrajini in cene na borzi znova rastejo."

V živilski industriji umirjenosti že lep čas ni. Do sedaj se je znašla, pravi, nekaj zalog ima, a vprašanje je, kako naprej. Draži se namreč vse po vrsti - jajca, bencin in drugi energenti: "V času korone je recimo zmanjkalo kartonske embalaže. Preprosto ni je bilo na tržišču ali pa je bil pogoj, da nabavimo 1000 kosov."

Cenovni pretresi bodo najbolj prizadeli najrevnejše države

Kako poiskati ravnovesje med podivjanimi veleprodajnimi cenami in ceno, ki jo plača potrošnik? Neposredne regulacije cen ne more biti, vendar pa ima Evropska komisija na voljo številne ukrepe, da lahko na trg s hrano v tako ekstremnih situacijah vpliva. V ta namen so že predlagali sprožitev 219. člena uredbe o skupni ureditvi trgov. S tem bi razdelili 500 milijonov evrov finančne pomoči za proizvajalce, ki jih je vojna v Ukrajini najbolj prizadela, Sloveniji pripada 1,7 milijona evrov.

Podrobnosti, za katere ukrepe konkretno gre, še ni. Možnosti je več in nekaj izkušenj s takimi intervencijami že imamo. "Tokrat se omenja predvsem skladiščenje svinjskega mesa. S tem bi lahko preprečili padec cen. Meso bi iz skladišč začeli prodajati, ko bi se cena stabilizirala," razlaga agrarni ekonomist Emil Erjavec. Med ukrepi, ki jih Evropska komisija lahko sproži, so še intervencijski odkupi, uvozna zaščita, izvozne dajatve in izredni umik s trga. Slednje smo nazadnje videli v času epidemije, ko je bil uveden ukrep destilacije vina in zelene trgatve. Sicer pa sta bila predvsem sadje in zelenjava že večkrat umaknjena s trga, saj je cena zaradi prenasičenosti ali manjšega povpraševanja izrazito padla. "Izvozno dajatev za žita smo tudi že imeli. Nazadnje leta 1996. Intervencijski ukrep je bil še pred dvajsetimi leti kar stalen ukrep. To smo uporabljali pri žitih, govejem mesu in posnetem mleku. V trenutku, ko je cena padala, so agencije odprle javne odkupe, kar pomeni, da so lahko pridelovalci in trgovci prodajali državi in na ta način razbremenjevali trg. To je bil zelo močan ukrep. Spomnim se še težav z maslom. Zaradi višjih cen je prišlo do presežkov, ki jih ni bilo mogoče prodajati. Sistem se je moral reformirati, ker so protestirali svetovni izvozniki. Proračun EU je narastel, politika cen se je liberalizirala, kompenzirala pa se je z neposrednimi plačili. Nižje cene so kmetje lahko prestali, ker so v zameno dobili subvencije. Plačilo je tako zanje ostalo enako," pojasnjuje. Zdaj so ukrepi regulacije le še izjemni in nastopijo, kadar smo priča ekstremnim situacijam velikega padca ali rasti cen. "Tak primer je bila tudi kriza z mlekom leta 2016. To so skušali reševati z dodatnimi državnimi podporami in odkupom posnetega mleka v prahu," nadaljuje.

Bogati lahko hrano zadržujejo

Zdaj smo v situaciji, ko se lahko zgodi velika rast cen zaradi pomanjkanja na trgu. "Če bi do pomanjkanja res prišlo, bi morda lahko posegli po ukrepu izvozne dajatve. Pa to ne pomeni dajatev za izvoz v druge države članice, pač pa izvoz izven Evropske unije. Izvoz se lahko obremeni tako, da se izvoznikom to ne izplača več. Surovina ostane na notranjem trgu in s tem so cene nižje," razmišlja Erjavec in dodaja, da so, kar se tiče zalog, tukaj še blagovne rezerve, ki pa niso predmet evropske politike. Ko je motena oskrba, jih država lahko po tržni ceni proda na trg.

A vsaj do naslednje žetve se to najverjetneje ne bo zgodilo. Če bi kasneje zaradi pomanjkanja na svetovnem trgu do tega vseeno prišlo, pa bi bil​ po ocenah Erjavca to lahko podoben scenarij, kot smo ga že imeli v času energetske krize v 70. letih, kasneje tudi leta 1996, nazadnje pa 2008. "Vsaj tri obdobja so, ko smo imeli tržne ukrepe, ki so delovali tako, da je surovina na trgu ostala in smo preprečevali rast cen. Vse to pa je imelo dolgotrajne negativne učinke predvsem na nerazviti del sveta. Zgodi se namreč to, da bogati zadržujejo hrano na svojih trgih, da preprečijo inflacijo. Za tiste, ki so neto uvozniki hrane, pa cene eksplodirajo. To je se je nazadnje zgodilo v Libiji, Maroku, Tuniziji in Siriji. Tudi tokrat visoke cene hrane ne bodo problem za Evropo, ker količine ima in ker jih tudi lahko kupi na trgu. So pa države, ki tega ne morejo," še razmišlja in dodaja, da je velike pretrese z oskrbo hrane zato pričakovati v Severni Afriki. Bogate arabske države bodo, ker imajo nafto, hrano lahko še naprej kupovale. "Za Evropo velikih pretresov ne bo," je prepričan.

Ne na račun kakovosti

Kako naj se v tem vrtincu cen, ki bo prej ali slej pljusnil tudi na oznake v trgovinah, znajde potrošnik? Da je strah med ljudmi realen, kažejo prazne trgovske police vsaj pri nekaterih vrstah izdelkov. Anja Bolha z Zveze potrošnikov Slovenije miri: "Prazne police niso odraz dejanskega stanja na trgu, ampak pretiranega neracionalnega kopičenja zalog s strani potrošnikov, ki pa je v trenutni situaciji povsem nepotrebno. Sploh če gre za živila, ki imajo rok uporabe, to bo vse romalo v smeti. S tem samo pripomorejo k še večjim količinam zavržene hrane, kar pa ne bo koristilo nikomur." Obenem Anja Bolha poziva k bolj racionalnemu nakupovanju, kriza je namreč lahko priložnost za revizijo nakupovalnih navad, ki naj postanejo manj impulzivne.

Tudi strah, da bodo ljudje sedaj zamenjali dražje in kvalitetnejše izdelke s cenenimi in manj kvalitetnimi, je najbrž upravičen. Ni nujno res, pravi varuhinja potrošnikov: "Na naših testih ugotavljamo, da so pri nekaterih izdelkih res velike razlike v ceni, medtem ko kakovost ni tako različna. Na testu jogurtov smo denimo ugotovili, da so bili na testu najboljši prav najcenejši jogurti. Cena ni vedno odraz kakovosti in sedanja situacija nas lahko pripelje do razmišljanja, da je izdelek denimo neke trgovske znamke, ki ni prav znana znamka, enako kakovosten in morda celo bolj kakovosten od tistega, ki smo ga navajeni kupovati. Tako lahko zamenjamo naše izdelke z alternativo, ki je lahko celo bolj kakovostna."

Slovenci smo še vedno vodilni na neslavni lestvici zavržene hrane. In epidemija je, kljub temu da smo gospodinjili bolj aktivno kot sicer, še povečala količine odpadne hrane. Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila v letu 2020 za dva odstotka večja kot v letu 2019, zavrgli smo 143.570 ton hrane. Kar 52 odstotkov te količine je nastalo v gospodinjstvih. Velik del odgovornosti za nepravilno razporejanje hrane torej tiči v gospodinjstvih.

Z višanjem cen pri dobaviteljih se bodo spreminjale tudi dobavne verige, med iskanjem najcenejših ponudnikov pa je tveganje za nižanje kakovosti večje. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije bodo pozorno spremljali kakovost živil, obljubljajo. Tudi se ne strinjajo s šibitvijo okoljskih ukrepov v kmetijstvu, ki jih uvaja ministrstvo za kmetijstvo, da bi povečalo domačo pridelavo: "Tako mi kot organizacije, katerih del smo, se zavzemamo za to, da se spoštuje strategija zelene preobrazbe, saj trenutna situacija ni razlog za opuščanje trajnostnih meril, ki smo jih vzpostavili s temi strategijami, ampak je prav ta situacija razlog za prehod na bolj trajnostne prakse."