V Parizu že nekateri starši odbojkarjev. Adi Urnaut: "Jutri bodo tukaj male Stožice"

Pred očmi evropske javnosti in gorečih odbojkarskih navijačev, ki ta šport spremljajo že dalj časa ali pa se jim je nedavno priljubil, se odvija pravi odbojkarski spektakel. Ni dvoma, da je v Sloveniji, združeni v polnih Stožicah in doma pred televizijskimi zasloni, zaznati ponos in težko bi našli koga, ki v teh dneh ne čuti podpore izjemni ekipi fantov, ki se bo jutri v Parizu borila za zlato medaljo v finalu evropskega prvenstva. Tam bodo tudi nekateri najbližji koroških odbojkarjev, tisti, ki jih podpirajo od najmlajših selekcij in so z njimi korak za korakom stopali po poti do profesionalne ravni ter vrhunskih rezulatov. Že na tribunah Stožic jih je bilo opaziti in slišati glasno navijati, zdaj smo nekatere ujeli kar med potjo v Pariz. "Smo nekje dvesto kilometrov pred Parizom, neke evforije pa še ni čutiti, ker smo po nočni vožnji še vsi tako utrujeni," se nam je v dopoldanskih urah oglasila Janja Čebulj, mama Klemna Čebulja. Že od začetka prepričana, da gredo fantje na tem prvenstvu po zlato, je bila tudi na drugi strani telefona optimistična: "Jaz sem v to verjela že od začetka. Ker če v športu ne verjameš, da zmoreš in da lahko, uplahne tudi tista notranja motivacija in če tega ni, ne zmoreš nič."
Na avtobusu je bila sicer edina Korošica, a v dobri družbi navijačev iz vseh krajev Slovenije, nam je zagotovila med kratkim postankom. "Srečna sem, da se zgodba odvija tako, piše se nova zgodovina slovenske odbojke. To je prava ekipa, ki diha kot eno, en dan izstopa eden bolj, naslednji dan drugi, skupaj pa do najvišjega cilja, ki ga bomo dosegli jutri," je prepričana Čebuljeva, ki podporo čuti tudi v regiji, ko jo znanci ustavljajo, podporo izrekajo tudi njenemu možu in hčerki, Klemnovi sestri, Veroniki.