Surtsey je vulkanski otok v Atlantskem oceanu približno trideset kilometrov od Islandije. Nastal je z velikim izbruhom leta 1963, ki se je začel v globini 130 metrov.
Izbruh je trajal kar tri leta, in do leta 1967 je nastal otok s površino 2,7 kvadratnega kilometra. Zato ne preseneča, da so ga poimenovali po ognjenem velikanu Surtu iz nordijske mitologije.
Erozija tal in močni vetrovi na severu Evrope so njegovo površino sčasoma zmanjšali na okoli 1,3 kvadratnega kilometra, ne pa tudi zanimanja znanstvenikov za to skrivnostno območje, piše portal Punkufer.hr.
Unesco je otok zaščitil in uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine v Evropi, dostop pa so imeli le izbrani botaniki, biologi in vulkanologi. Njihova glavna naloga je preučevanje, kako nastane ekosistem brez vpliva človeka.
Mah in lišaji so bili prvi otoški "prebivalci", zelo kmalu pa so na Surtsey začeli pristajati viharniki in njorke. Danes tam raste približno sedemdeset rastlinskih vrst, živijo pa tudi žuželke, ptice in tjulnji.
Na otoku je le ena hiša, v njej spijo strokovnjaki, ki preučujejo spremembe na Surtseyju. Preden pristanejo na otoku, vsakega znanstvenika temeljito preiščejo, da ne bi pomotoma prenesli tujih semen, ki bi lahko vzklila in motila naravni ekosistem.
Kljub previdnostnim ukrepom je na otoku zrasel paradižnik, ki je presenetil znanstvenike. Šele kasneje je tamkajšnji strokovnjak priznal, da je po zaužitju sadeža opravil veliko potrebo na prepovedanem mestu, na rodovitni vulkanski zemlji.
Rastlino so nemudoma odstranili in poostrili nadzor nad dejavnostmi vseh strokovnjakov, ki smejo priti na otok.