Barbara Gavez Volčjak
Napredek sodobne družbe je vsekakor prinesel ljudem precej koristi, obenem pa so se pojavile tudi neželene posledice. Čeprav je na voljo več hrane, je prehrana ljudi tudi v razvitem svetu pogosto slaba: vsebuje preveč nasičenih maščobnih kislin, barvil, konzervansov in podobnih snovi, ki neposredno vplivajo na poslabšanje presnovnih procesov v jetrih in žilah. Posledice so debelost, sladkorna bolezen, bolezni ščitnice, sterilnost in druge težave.
Ob nekakovostni prehrani ljudje tudi veliko preveč sedimo, na delovnem mestu, v avtomobilu, pri prostočasnih dejavnostih, in se premalo gibljemo. Premalo se ukvarjamo z aerobno fizično aktivnostjo, ki spodbuja presnovo hranilnih snovi v telesu.
Ob tem moramo upoštevati, da je vnos kalorij enak ali večji kot takrat, ko smo se več gibali. Zaradi presežkov energije se poveča maščobno tkivo, ki skupaj s povišanim holesterolom in trigliceridi v krvi povzroča že omenjene bolezni sodobnega časa.
Odkrijemo ga lahko že v zgodnji fazi
Med pozitivnimi platmi napredka pa moramo vsekakor omeniti tudi vedno boljše diagnostične postopke v medicini. Sodobne tehnološke možnosti so privedle do tega, da lahko danes odkrijemo bolezni že v zgodnji fazi razvoja, zlasti diabetes tipa 2, motnje v presnovi maščob, motnje v delovanju ščitnice in številne druge bolezni.
Diabetes mellitus, kot strokovnjaki imenujejo sladkorno bolezen, v zadnjih desetletjih po svetu dobiva skoraj pandemične razsežnosti.
V razvitem zahodnem svetu prizadene že skoraj deset odstotkov prebivalstva. Od tega ima 95 odstotkov bolnikov diabetes tipa 2, le 5 odstotkov jih boleha za diabetesom tipa 1.
Nezdravljena bolezen lahko pri bolnikih s tipom 2 dolgoročno precej poslabša zdravstveno stanje zaradi drugih zapletov, pri bolnikih s tipom 1 pa so posledice lahko zelo hitro usodne.
Kritična vrednost je 6 mmol/l
Znakov povišanega sladkorja v krvi dolgo ni mogoče opaziti, saj telo še nemoteno funkcionira. Zato je pomembno, da se redno odločamo za kontrole in meritve vrednosti v laboratoriju. Če vrednost sladkorja v krvi, izmerjena na tešče, preseže 6,1 mmol/l, je potrebno ukrepanje. Med prvimi nasveti zdravnika bodo zagotovo znižanje čezmerne telesne teže, več gibanja in uravnotežena prehrana. Kadar samo sprememba življenjskega sloga in izguba teže ne zadostujeta, da bi se raven sladkorja normalizirala, diabetolog predpiše primerno terapijo. Zapomniti si je treba, da diagnoza sladkorne bolezni v nasprotju z mnogimi drugimi boleznimi v življenju za bolnika ni nekaj dokončnega. S primerno prehrano in zdravili jo je mogoče dobro nadzorovati in ohranjati siceršnjo vitalnost.
