Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027: spremembe, ki razburjajo

Zaključuje se javna razprava glede strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ki ga je pripravilo kmetijsko ministrstvo. V nizu devetih predstavitev po Sloveniji so kmete bolj ali manj razburjale iste točke strategije, na katere so zato že podali pripombe.

Prenos sredstev iz prvega v drugi steber

V predlogu strateškega načrta je Sloveniji v obdobju 2023-2027 za ukrepe na voljo 1,2 milijarde evrov, kar pa se nato razdeli na dva stebra. Prvi steber vključuje neposredna plačila ter sektorske podpore za vino in čebele in za to je predvidenih 535 milijonov evrov. Drugi steber zajema politiko razvoja podeželja, za ta namen pa je predviden 701 milijon evrov. Zakonodaja omogoča tudi prenos dela sredstev med obema stebroma in po trenutnem predlogu bi se 150 milijonov evrov preneslo iz prvega v drugi steber, in sicer po navedbah kmetijskega ministrstva za doseganje ambicioznih okoljskih in podnebnih ciljev, ki jih določajo nadnacionalni dokumenti. Tako kmetijski sindikat kot večina ostalih kmetijskih organizacij takemu premiku sredstev nasprotujeta, saj bi se na ta račun zmanjšala neposredna plačila, kar bi lahko ogrozilo obstoj slovenskega kmeta. Povprečen kmet bi namreč prejel 60 evrov manj neposrednih plačil na hektar.

Ukinitev zgodovinske plačilne pravice

Zgodovinsko plačilno pravico so pridelovalci dobili v letu 2006. Ta je bila predvidena za rejce bikov, pridelovalce mleka in sladkorne pese. Ta plačilna pravica naj bi se zdaj ukinjala, saj se številni, ki denar še vedno prejemajo, s pridelavo mleka, vzrejo bikov ali pridelavo sladkorne pese ne ukvarjajo več. Tisti, ki bi to plačilno pravico izgubili, pa so vseeno nejevoljni, predvsem zato, ker bi denar izgubili tudi tisti, ki se s pridelavo še vedno ukvarjajo. Taki si zato prizadevajo, da bi še naprej prejemali podoben znesek, a iz kakšnega drugega naslova.

Mentorstvo

Novi predlog predvideva sistem mentorstva oziroma medgeneracijskega prenosa znanja, ki bi veljal med prenosnikom in mladim prevzemnikom kmetije. Za ta namen bi pavšalni znesek podpore na letni ravni prejel mentor, to podporo pa bi lahko prejel za največ 2,5 leta. To je ukrep, ki naj bi reševal status prenosnikov kmetij, saj ti pogosto po prenosu še nimajo pogojev za upokojitev in zato prelagajo čas, kdaj bi kmetijo predali mlajši generaciji. V preteklem obdobju, 2007-2013, so za ta namen kmetje prejemali mesečno rento, ki jim je omogočala preživetje po predaji kmetije. Kmetje so z uvedbo mentorstva zdaj načeloma zadovoljni, a bi si želeli, da bi bilo obdobje daljše kot 2,5 leta.

Vavčersko svetovanje

Za to intervencijo so predvideni trije milijoni evrov. Kmetje bi na primer lahko izkoristili vavčer za svetovanje za katerokoli področje, ki je ključno za njihovo delovanje, in sicer v enkratni maksimalni vrednosti 1500 evrov. Kmetje so prepričani, da imajo za ta namen že kmetijsko svetovalno službo, če pa ti svetovalci nimajo vseh potrebnih znanj, se jim zdi bolj smiselno, da se jih dodatno izobrazi. Hkrati opozarjajo, da je za tak sistem, če bi želeli, da deluje, predvidenih premalo sredstev, zato predlagajo, naj ta denar raje usmerijo v program medgeneracijskega prenosa ali izobraževanja mladih kmetov.

Zaveza za 25 odstotkov ekoloških kmetij

V predlogu je predvidena tudi zaveza, da bi do konca programskega obdobja zraslo število ekoloških kmetij na 25 odstotkov. V ta namen se povečujejo tudi subvencije in spodbude za ekološko kmetijstvo. Nekatere stanovske organizacije opozarjajo, da je ta načrt preambiciozen. Če teh načrtov kasneje ne bi dosegli, pa bi sledile kazni, ki bi jih država morala plačevati uniji. Trenutno ekološko kmetijstvo predstavlja okoli enajst odstotkov, sindikat kmetov pa predlaga, da bi bilo zavezo smiselno postaviti nekje med 13 in 14 odstotki.

Kapica in degresija

Kmetje in večina kmetijskih organizacij navijajo tudi za uvedbo kapice in degresije tako pri neposrednih plačilih kot pri okoljskih ukrepih. Predlog predvideva uvedbo kapice, a za zdaj še ni jasno, pri katerih zneskih oziroma površinah. Sindikat kmetov pri neposrednih plačilih predlaga mejo pri 100.000 evrih, kar je tudi predlog Evropske komisije. Pri plačilih KOPOP predlagajo mejo za degresijo pri 100 hektarjih, kar pomeni, da bi za vsakih naslednjih 100 hektarjev prejeli 25 odstotkov manj sredstev, pri plačilih OMD pa predlagajo degresijo od 50 hektarjev naprej. Taki ukrepi so po mnenju sindikata nujni, da ne bodo še naprej največji sistemi in kmetijska podjetja dobili največ sredstev.