Za to, da se Slovenija danes lahko pohvali z največ traktorji na število prebivalcev, je med drugim zaslužna skupna kmetijska politika, ki kmetom omogoča ugodne kredite za nakup kmetijske mehanizacije. Tudi stopnja ekološkega kmetijstva se je povečala prav zaradi spodbud, čeprav je kmetijska politika vedno korak bolj ambiciozna, kot je njena realnost. Neposredna plačila so kmetom tudi zvišala standard. Po drugi strani pa kmetje radi rečejo: "Naj nam za tono pšenice ali za liter mleka plačajo več oziroma dovolj, pa ne bomo potrebovali nobenih subvencij." A to, da lahko potrošniki kvalitetno hrano kupijo po dostopni ceni in da na drugi strani kmetje od pridelave dostojno živijo, je bistvo subvencij.
Skupna kmetijska politika sodi med najpomembnejše postavke proračuna Evropske unije, saj predstavlja kar tretjino vsega denarja, ki ga upravljajo v Bruslju. Države tako za ta namen prejmejo veliko denarja, tokrat bo v Sloveniji za ukrepe na voljo 1,2 milijarde evrov. V prihajajočem obdobju 2023-2027 ima tudi vsaka država prvič sama možnost ustvariti ukrepe, ki pa morajo biti v skladu z evropskimi usmeritvami. Kmetijsko ministrstvo je tako pripravilo 368 strani dolg dokument, imenovan strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027, ki ga je na skupno devetih srečanjih po Sloveniji predstavljalo kmetom in ostali zainteresirani javnosti. "Predolg, površen in nepregleden", je bil najpogostejši komentar na to, kar je pripravila strokovna skupina ministrstva.
Manj neposrednih plačil ogroža obstanek kmetij
Vsaka nova zaveza in skupna politika kmete spravi na noge, saj neposredno vpliva na njihovo denarnico. Tokratna, ki je v pripravi in usklajevanju prav zdaj, pa jih je spravila v traktorje. Kakih 15 se jih je protestno zbralo pred Kulturnim domom Slovenj Gradec, kjer je potekal še zadnji v seriji javnih posvetov o strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027. Opozorili so, da predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo, uničuje slovenske kmete. Točka, ki jih najbolj razburja, je prenos 150 milijonov evrov iz prvega v drugi steber, ali drugače, manj denarja za neposredna plačila oziroma subvencije. Ob ukinitvi zgodovinskih plačilnih pravic, ki jih danes prejemajo tudi govedorejci, pa bi to za nekatere lahko pomenilo zlom. Tako tudi za koroškega kmeta Mateja Brezovnika, ki ima gorsko kmetijo z dvesto glavami živine. Ukvarja se predvsem s prirejo mleka, nekaj pa tudi z vzrejo za meso. Prepričan je, da bodo te spremembe uničile predvsem hribovske živinorejske kmetije. "Spremembe, kot jih predvideva trenutni predlog, za mojo kmetijo pomenijo konec. Glede na trenutno razmerje cen ekonomsko ne bi zdržali. Cene repromaterialov so visoke, prodajne cene pa nizke. Bojim se, da bi zaradi teh razmer počasi začele ugašati vse kmetije na Koroškem, razen tistih res velikih, ki imajo boljše obdelovalne površine. Hribovske kmetije bi zagotovo propadle. Po trenutnih spremembah bi sam izgubil za 60 odstotkov neposrednih plačil, glede drugega stebra pa sploh ne vem, ali bi pri razpisih prišel zraven. Zame bi to v skupnem pomenilo vsaj 30-odstotni upad prihodkov. To pomeni, da bi zmanjkalo vse, kar je treba plačati za stroške dela in amortizacijo," je obupano dejal. Tak izpad denarja bi torej lahko ogrozil obstanek njegove kmetije. "A tudi vsega prodati in zapreti kar čez noč ne morem. Tukaj so krediti, ki jih imam za stroje, in tega se ne da kar tako rešiti," še pravi. Kmetje, ki so se protestno zbrali, so želeli sporočiti, da si želijo le delati, da pa za to potrebujejo ustrezne pogoje. Pravijo, da subvencij ne želijo zato, ker bi bili ubogi, pač pa zato, ker imajo težje obdelovalne pogoje in zato potrebujejo posebno obravnavo. "Smo tudi zastonj komunala za koroške hribe. Če tega ne potrebujejo, pa naj komunalno podjetje od nas odkupi stroje in krajino naprej vzdržuje kar samo," je kritičen Brezovnik.
Smo tudi zastonj komunala za koroške hribe
Finančna kapica, da bo denar bolj pravično razdeljen
V seriji dolgih razprav so kmetje opozorili na številne pomanjkljivosti dokumenta. Od tega, da so na zelenjadarje in prašičerejce pozabili, da so ukrepi nejasni in da to sproža veliko negotovosti pa da so zaveze za ekološko pridelavo preveč ambiciozne do tega, da bi za prenosnike kmetij morali nameniti več denarja in da so vavčerji za pridobivanje znanj za kmete, ob tem da imamo svetovalne službe, nepotrebni. To je le nekaj kritik, a v prvi vrsti se vse vrti okoli denarja in tega, kateri sektor, za katere ukrepe in na katerih območjih bo dobil koliko. Dejstvo je, da se sredstva z vsako strategijo zmanjšujejo, kar pomeni, da je tudi boj za denar vedno večji. Stanovske organizacije zato tokrat še glasneje opozarjajo na pomen kapice, ki bi plačila omejeval tistim, ki imajo največ površin, pridelka in s tem dobička.
"Dvajset odstotkov vseh upravičencev prejme 80 odstotkov vseh sredstev, kar kaže na to, da je SKP v preteklosti pogosto podpirala največje in finančno najmočnejše," pravi predsednik kmetijskega sindikata Anton Medved in dodaja, da je zato kapica nujna. Financiranje, ki je bilo v praksi do zdaj, je namreč tudi v nasprotju z evropskimi smernicami, saj s tem ne spodbujajo niti trajnostne usmeritve niti deprivilegiranih območij v državi. "Tudi Evropska komisija zahteva kapico, tako da se ji bo težko izogniti. Če kapice vseeno ne bo ali bo slabo postavljena, ne bomo v tej reformi naredili nič oziroma bomo celo naredili korak nazaj. Ne le kapico, treba bo omejiti tudi to, da si velika podjetja iz naslova teh sredstev izplačujejo plače. Tudi kmetje bi morali imeti plače, zato takega dvotirnega sistema, kjer imajo podjetja več pravic kot kmetje, ne smemo dopustiti," še pravi Medved. Omejitve pa po njegovem mnenju niso nujne le pri izplačilu subvencij, pač pa tudi pri ostalih razpisih: "Morala bi obstajati omejitev, da lahko tako kmet kot kmetijsko podjetje v enem obdobju iz naslova razpisov prejme na primer največ 500.000 evrov. Do zdaj je bila meja postavljena pri milijonu za kmete in treh milijonih za podjetja. Take razlike postavljajo podjetja v privilegiran položaj."
To, da največ prejmejo največji, nikakor ni pošteno. Na tej točki se je tudi namen subvencij povsem izrodil, saj naj bi bile te namenjene spodbudam in pomoči, česar pa velika dobro stoječa podjetja ne potrebujejo
To, da največ denarja zdaj dobijo največji, kažejo tudi podatki agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer so na vrhu po izplačilu letnih subvencij velika kmetijsko-živilska podjetja. Šele na desetem mestu se pojavi prva posamična kmetija in ne podjetje. To je kmet Goran Škaper, ki je lani dobil izplačane subvencije za leto 2019 v višini 574.855 evrov. Na mestih pred njim pa so z milijonskimi izplačili denimo podjetje PP-agro, ki je hčerinska družba Perutnine Ptuj, z 2,7 milijona izplačil, Panvita z dobrima dvema milijonoma in Kmetijsko gospodarstvo Lendava z 1,9 milijona evrov izplačil. Za leto 2019 je bilo sicer razdeljenih nekaj manj kot 224 milijonov evrov, in to med 56.975 upravičencev. Medtem ko so najvišja izplačila tudi milijonska, pa po podatkih agencije v povprečju upravičenec prejme 3930 evrov letno.
"To, da največ prejmejo največji, nikakor ni pošteno. Na tej točki se je tudi namen subvencij povsem izrodil, saj naj bi bile te namenjene spodbudam in pomoči, česar pa velika dobro stoječa podjetja ne potrebujejo," je še prepričan Medved.
Usklajevanja še do jeseni
Prvo obdobje javne razprave se je zdaj zaključilo, končalo pa se je tudi zbiranje pripomb. Glede na odzive je teh kar nekaj in ministrstvo je napovedalo, da bo usklajen dokument predstavilo na kmetijsko-živilskem sejmu Agra, torej še ta mesec. A tudi tam še najverjetneje ne bo znana končna oblika. Vsebine se bodo še naprej spreminjale in se usklajevale, tako s socialnimi partnerji kot z evropskim zakonodajnim okvirom, ki še niti ni sprejet. Za jesen ministrstvo načrtuje še eno širšo razpravo, po tem pa bo dokument res v končni obliki, saj ga morajo do konca leta oddati. Da bo postopek še naprej odprt in transparenten, zagotavljajo na ministrstvu, kar si v prvi vrsti želijo kmetje, saj mora biti politika ne nazadnje oblikovana po njihovi meri. Oni bodo namreč edini, ki jo bodo izvajali.