Slovenija, Španija in Katalonija: Slovenci bi lahko vedeli bolje

Ivo Vajgl je ustanovni član Odbora za podporo katalonskim političnim zapornikom v Španiji, in že ime naslavlja bistvo problema. Še pred brutalno obsodbo devetih katalonskih politikov in vodij civilnodružbenih organizacij v Madridu na eksemplaričnih 99 let in pol zapora, ker naj bi bili zagrešili vstajo, ko so organizirali miroljubni in demokratični referendum o katalonski samoodločbi, so odbor v Sloveniji poleg Vajgla ustanovili še nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, sociolog Rudi Rizman in filozofinja Spomenka Hribar.
Vajgl: "Program odbora, ki ima sicer nekaj nad štirideset članov, in naše stališče do tega, kar se dogaja v Španiji, je do srede popoldan na spletni strani podprlo že blizu 1100 ljudi, ki zelo dobro vedo, za kaj pri vsej stvari gre. Gre za katalonske politične zapornike, nad katerimi se znašata pravosodje in politika države, v kateri Katalonci živijo. Videli ste, kako so na demonstracijah zoper omenjene obsodbe minuli konec tedna španski policisti mlatili ne le udeležence, temveč tudi opazovalce demonstracij. Očitno so dobili povelje, naj uporabijo maksimalno silo, da bi sterorizirali in zastrašili ljudi ter jim izbili iz glave sleherno misel na podporo katalonski stvari. Nad tem dejstvom bi se Evropska unija (EU) morala zgroziti. To je bila vnovična uporaba brutalnega nasilja, ki se dogaja v vzporedno z odklanjanjem kakršnekoli vrste dialoga. Ko je predsednik španske vlade, socialist Pedro Sanchez, ta teden obiskal Barcelono, je zavrnil kakršenkoli stik s katalonskim parlamentom ali s predsednikom Katalonije. Šel pa je v bolnišnico, vendar zgolj k ranjenim policistom, ne pa tudi k ranjenim demonstrantom, ki jih je neprimerno več in so jih policisti tudi veliko huje poškodovali. S tem je razkril globino nesporazuma v Španiji, ki jo evropski politiki povsem neupravičeno razglašajo za demokratično državo."

Vmešavanje v notranje zadeve

Slovenski zunanji minister Miro Cerar je po zasedanju ministrskega sveta EU v Luksemburgu dejal, da "se ne smemo vmešavati v suverenost Španije", ki je vendarle članica EU, svojim državljanom zagotavlja temeljne človekove pravice in je pravna država. Vajgl opaža: "Slovenski politiki ne razumejo ali pa niso seznanjeni, da je vmešavanje v notranje zadeve neke države sintagma totalitarnih držav in voditeljev. Ti nikoli niso sprejeli, da od helsinške konference naprej, ko gre za zaščito temeljnih človekovih pravic in demokratičnih svoboščin ter pravil - tako v Evropi kot globalno - ne more biti vmešavanja v notranje zadeve. Človekove pravice so globalne in univerzalne. Nasilje nima meja. Nikoli namreč ne moreš predvideti, kaj bo rodilo. Običajno nasilje rodi nasilje, vsak nov krog nasilja pa je še nevarnejši in hujši."

Katalonska zgodba ni slovenska

Cerar in tudi premier Marjan Šarec poudarjata, kako je katalonska zgodba zelo različna od slovenske. Vajgl pa meni, da bi bilo za Slovenijo bolj etično in moralno izhajati iz podobnosti: "Veliko več argumentov je v podobnosti avtentične, zgodovinsko in kulturno upravičene želji po lastni državi kot pa zgolj v enem dejstvu, da je bila v jugoslovanski ustavi zapisana pravica do odcepitve. To je za lase privlečen argument in mislim, da Slovenija nikoli ne bo uživala ugleda v Evropi in svetu, če ne bo pri svojih izjavah, dejanjih in akcijah izhajala iz etičnih vrednot, zaradi katerih je kot država sploh nastala. V Sloveniji bežati od tega kapitala bi bilo pogubno." Glede pravice naroda do samoodločbe, ki da je španska ustava ne pozna, bi se morda morali vprašati, kako neki so se potemtakem lahko od Španije odcepile in osamosvojile njene kolonije.

Človekove pravice pred samoodločbo

Bivši zunanji minister Dimitrij Rupel, kar je bil tudi Vajgl, sicer ni član odbora, vendar se angažira okoli Katalonije. Pravi, da se čudi poudarjanju slovenskih uradnih predstavnikov, da naj slovenska in katalonska zgodba osamosvojitve ne bi bili primerljivi: "Saj vendar tega nihče ne trdi. Seveda sta zgodbi različni. Toda menim, da je katalonsko vprašanje resno evropsko vprašanje. Slovenija ima kot članica EU možnost in na neki način moralno dolžnost, da vprašanje o Kataloniji, o njeni prihodnosti in predvsem o političnih zapornikih, sproži na ustreznih forumih EU. Predstavljam si, da bi premier Šarec na sestanku evropskega sveta lahko postavil vprašanje Španiji, kako misli reševati ta problem. Kajti to ni notranji španski problem, kot trdi Cerar. V Evropi vprašanje naroda ni v nasprotju z evropskimi vrednotami. Navsezadnje imajo Katalonci pravico svoja mnenja, prepričanja in načrte preverjati pred volivci. Referendum, ki so ga naredili, je bil legalen z vidika Evrope, čeprav ne morda z vidika španske ustave. Bil je moralno upravičen, saj gre za množice, ki jih ni mogoče spregledati. V tem trenutku pa so človekove pravice še bolj bistvene kot samoodločba. Slednja se bo morala enkrat v dialogu urediti."