In začelo se je: drugo leto vojne v Ukrajini! Ko se je lani v tem času začel ruski napad na Ukrajino, ki ga je Putin imenoval "posebna vojaška operacija", verjetno nihče na svetu ni verjel, da se bo Ukrajina tako uspešno branila celo leto. Bolj verjetno je bilo, da bo čim hitrejšemu koncu vojaških spopadov pripomogel mednarodni pritisk na Rusijo, saj je šlo za nedvomno kršitev mednarodnega prava. Pa ni in pričele so se gospodarske sankcije proti Rusiji, na katere je Rusija takoj odgovorila z omejitvami in prekinitvami dobave energentov. Zato ima ves svet in s tem tudi mi današnje cene in inflacijo ter nam grozi nova svetovna gospodarska kriza. Pomemben učinek pa je imela vojna tudi na to, da Ukrajina kot pomembna izvoznica žitaric in belega olja ni mogla izpolniti svojih pogodbenih obveznosti in so cene hrane po svetu hitro naraščale, v Afriki je celo rekordna lakota.
Poklicne bolezni, da vsak dan spremljam tuje medije, kot sem že nekoč zapisal, še nisem ozdravil in ta mesec sta me presenetile dve dokumentarni oddaji o ukrajinski vojni. Pripravili sta ju francoska in nemška javna televizija. Prva oddaja je bila o tem, kako je Putin za steber napada na Ukrajino pripravil načrt za plinovoda Severni tok in kako sporno vlogo je imel pri tem nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Seveda je Putin pri tem hotel ustaviti vse plinovode in naftovode čez Ukrajino in jo s tem gospodarsko hudo prizadeti. Schröder je s tem, da je bil član nadzornega sveta ruskega koncerna Rosneft, ogromno zaslužil, postal Putinov osebni prijatelj in glavni prepričevalec kanclerke Angele Merkel, da je Nemčija te projekte podprla. Poleti, ko je postalo jasno, da je vse to bilo načrtovano kot pritisk proti Ukrajini in Evropski uniji, ko se bo vojna začela, je moral bivši nemški kancler z vseh funkcij v ruski energetski politiki odstopiti. Druga oddaja je bila namenjena vojni propagandi tako v Rusiji kot Ukrajini. In če je v slednji to vsakodnevni televizijski nagovor Zelenskega svojim prebivalcem in vojakom, spremljajo pa ga vsi svetovni mediji, tudi slovenski, so v Ukrajini novinarji z vsega sveta, posebej pohvalno je, da jih je tja poslal tudi Večer. Poročali pa so tudi o propagandi na ruski strani. Tam ne domači ne tuji novinarji ne morejo o dogajanju na ukrajinski fronti poročati drugače, kot to počnejo uradni predstavniki vlade, zagrožene pa so jim dolge zaporne kazni, če bi to počeli, kar velja tudi za ruske državljane, ki so jim onemogočeni dostopi na družabna omrežja. Prikazali so še odlomke iz televizijskih oddaj, ki so daleč od resničnih informacij o poteku vojne in o tem, kakšen odnos ima do tega ves ostali svet.
In zakaj upam, da se bo evropska zgodovina ponovila, ne glede na to, da je Putin napovedal, da bodo operacijo proti ukrajinskim "nacistom" nadaljevali korak za korakom? Ker so se v prejšnjem stoletju vse vojne, ki so jih z napadom na druge države pričeli diktatorji Hitler, Mussolini in Milošević, končale s porazom napadalcev. Seveda ne mislim, da lahko Ukrajina premaga Rusijo, nisem pa prepričan, da bo Putinovo "operacijo" še mesece podpirala ruska javnost, še manj pa ruski vojaki na fronti, ki zagotovo niso motivirani, da tvegajo življenje v bojih z nasprotniki, ki branijo svojo domovino in jih še bolj spodbujajo ruski raketni in bombni napadi na mesta in civiliste, ki imajo enake posledice kot zadnji potresi v Turčiji. Tisoči padlih ruskih vojakov in vpoklicanih rezervistov zagotovo odmevajo v njihovih družinah in domačih okoljih.
Ljudje bodo vse manj verjeli v Putinovo argumentacijo, zakaj je bil napad na Ukrajino potreben, in to bo imelo politične posledice. Kar številne nepojasnjene smrti ruskih oligarhov in zamenjave v vojaških poveljstvih morda tudi kažejo na to. Zagotovo pa Rusija ne bo Ukrajine premagala samo s plačanci, ki so že rusko vojaško poveljstvo obtožili, da jih uporablja za topovsko hrano.