Olimpijada je mimo in moji najbolj gledani televizijski programi so poleg dnevnih poročil zopet postali dokumentarni programi. Predvsem National Geographic in Viasat History, saj mi vedno znova ponujajo stvari, ki jih doslej nisem vedel, pa čeprav sem moral to kot novinar in urednik spremljati vso poklicno pot. Tako sem bil izredno presenečen, ko sem pred dnevi v seriji oddaj Izvori izvedel, da je bilo za razvoj človeštva ključno obvladovanje ognja. Tega se v mojih časih v šoli nismo učili kot seveda še marsičesa drugega, kar je sodobna znanost odkrila šele v desetletjih od tedaj. Ogenj je do takrat lahko zanetila le strela ali kakšen izbruh vulkana in je bil nevarnost za vse živo na tedanjem planetu. Naši predniki, ki so si pomagali s kamnitim orodjem, pa so verjetno ugotovili, da kresanje s kremenom zaneti iskre, ki ustvarijo plamen na suhem rastlinju, in to je omogočilo pečenje mesa in kuhanje hrane, kar je bistveno vplivalo na človekov fizični in umski razvoj, v začetku pa nas je ogenj tudi varoval pred napadi zveri. Seveda je omogočil tudi gretje in naseljevanje hladnejših območij planeta. Ogenj je nato omogočil konec kamene dobe človeštva, ko so z njim odkrili možnost pridobivanja kovin, najprej najpomembnejšega brona in nato še železa in jekla ter pozneje vseh drugih. Po kitajskem odkritju smodnika pa je postal ogenj tudi najpomembnejše orožje v spopadih in vojnah vse do danes.
Poleg vetra za plutje po morjih in pomoči domačih živali v poljedelstvu je ogenj tako ostal vse do 18. stoletja za človeštvo edini naravni vir energije, ostalo so morali ljudje ustvarjati s svojimi rokami. Izum parnega stroja in pozneje še bencinskih motorjev in električne energije pa je omogočil industrijsko revolucijo in nesluten razvoj do današnjih dni, ki je povsem spremenil in izboljšal življenje ljudi po vsem svetu, vendar pa na račun narave in vseh drugih živih bitij v njej. Tega smo se pričeli zavedati šele sredi prejšnjega stoletja, ukrepati pa veliko prepozno. Naš planet je postal preveč topla greda, kar smo navadni ljudje tudi pri nas najbolj občutili letos: spomladanske pozebe, poletni vročinski rekordi in vedno močnejša neurja, po svetu in prvič tudi v Evropi pa obsežni gozdni požari in izjemno hitro segrevanje oceanov, jezer in rek.
Ogenj, ki je ustvaril človeško raso in ji omogočil obvladovanje sveta, nas sedaj s toplogrednimi plini, ki jih ustvarja, vedno bolj ogroža. Seveda pa ne najbolj, mnogo več škode smo si v preteklosti povzročili ljudje sami: z medsebojnimi spori in vojnami, ki jih še danes nismo sposobni preprečiti.
