Glorija Lorenci
Pojdite na svež zrak! Tako se glasi eden od zimzelenih nasvetov za boljše zdravje in počutje. V zimskih mesecih, ko se onesnaževalom iz prometa in industrije priključijo še škodljive snovi, ki nastanejo pri kurjenju lesa in premoga za ogrevanje individualnih hiš, so mejne vrednosti koncentracij onesnaževal marsikje v Sloveniji presežene. Dihanje čistega zraka postane - tudi zaradi specifičnih vremenskih razmer v hladnem delu leta - privilegij. Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen predvsem z delci PM10 pozimi in prizemnim ozonom poleti. Slovenija doslej še ni pokazala zelo ambicioznih načrtov, kako izboljšati zrak; med okoljevarstveniki pa ni osamljeno mnenje, da na okoljskem ministrstvu zelo hitro uperijo prst v individualna kurišča in odgovornost posameznikov, manj zagreto pa opozarjajo na promet in velike industrijske onesnaževalce.
Ni varne meje
Evropska zakonodaja predpisuje, da v enem letu ne sme biti več kot 35 dni, v katerih izmerjena vrednost delcev PM10 preseže dovoljenih 50 µg (mikrogramov) na kubični meter. Letna mejna vrednost je 40 μg na kubični meter. Mesta, kjer meritve opozarjajo na letne prekoračitve, so znana: Ljubljana, Murska Sobota, Celje, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik ...
In ni zanemarljivo: evropski standardi kakovosti zraka so bili določeni pred dvajsetimi leti in se bistveno razlikujejo od standardov in smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki jih postavlja na temelju novejših znanstvenih študij, kako onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi. Po smernicah SZO povprečna letna koncentracija PM10 znaša 20 µg na kubični meter, kar preprosto pomeni, da je presežena po vsej Sloveniji. Epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav delci PM. Iz poročil SZO tudi sledi, da ne obstaja meja, pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje.
SZO je uvrstila dizelske izpušne pline kot karcinogen, ki povzroča vrsto pljučnega raka. Mi pa naj se veselimo tretjega voznega pasu?
Slovenija ni vključena v študijo
Sredi lanskega avgusta so prišli v javnost izsledki študije, ki jo je izvedel inštitut ISGlobal v 18 evropskih državah; zajela je 63,4 milijona otrok do 15. leta starosti. Študija kaže, da bi bilo mogoče preprečiti do 11 odstotkov novih primerov otroške astme vsako leto, če bi evropske države upoštevale smernice SZO o mejni letni povprečni vrednosti za PM2,5 - to je 10 μg na kubični meter. Odstotek, ki morda na prvi pogled niti ni videti tako usodno visok, v resnici pomeni 66.000 novih otrok z astmo na leto. Če pa bi lahko znižali raven onesnaženosti zraka na najnižje ravni, kakršne so bile denimo zabeležene v znanstveni literaturi predvsem za nekatera območja skandinavskih držav, bi bilo mogoče preprečiti 33 odstotkov novih primerov otroške astme na leto.
Sarajevo najbolj onesnaženo
Zadnje dni je Sarajevo svetovni prvak v onesnaženosti zraka, merilne postaje kažejo rekordne vrednosti. Na mednarodni lestvici najbolj onesnaženih mest je pustil za seboj kitajska in indijska mesta. Raven delcev PM in drugih onesnaževal presega mejne vrednosti za desetkrat in več.
Zakaj astma, zakaj sladkorna
Katera onesnaževala bi nas morala posebej skrbeti? "Doslej smo največ govorili o delcih PM10. Resnici na ljubo so ti še najbolj 'prijazni'; velikost delcev namreč pogojuje mesto njihovega delovanja v organizmu. Delci PM10 se zaradi velikosti zadržijo večinoma v zgornjih dihalnih poteh, se pravi v nosni votlini, ustni votlini, obnosnih votlinah, v zgornjem delu sapnika, manjši delci PM2,5 in ultrafini delci pa dosežejo spodnje dihalne poti in prodrejo v pljučne mešičke, vstopajo v krvni obtok in potujejo v organe in tkiva, kjer povzročajo vnetne procese. Potrjeno je, denimo, da ultrafini delci lahko vstopajo preko vohalnega živca neposredno v možgane. In ne pozabimo: delci imajo na svoji površini pripete toksične kovine, kot so kadmij, arzen, svinec ..., pa organska topila in vse mogoče nevarne snovi."
Še pred tridesetimi leti je veljalo, da onesnažen zrak povzroča le obolenja dihal, pravi naša sogovornica, danes pa je znanstveno potrjeno, da ima v svojem "naboru" tudi srčno-žilne bolezni, možganske in srčne kapi, in kažejo se tudi trdne povezave z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot so denimo Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza ...
Pozimi obremenitve višje
Seveda delci PM nastajajo skozi vse leto, a so obremenitve pozimi veliko višje. Še posebej to velja za kotlinska mesta. Ko je toplo, se zrak pri tleh segreje, dvigne in razprši z vetrom nad širokim območjem - z njim se dvignejo in razpršijo tudi PM delci. Pozimi je situacija drugačna: na dnu kotlin se ustvari jezero hladnega zraka, ki ostane dolgo časa na enem mestu in je vedno bolj onesnaženo z delci. Tak zrak lahko očistijo le močan veter ali obilne padavine.
Vrtci, šole, igrišča ob prometnicah
Zdravnica Marina Praprotnik je človek, ki ne neha opozarjati na okoljske probleme. Na nepremišljenosti, zaradi katerih je vse več obolelih otrok in seveda tudi odraslih, opozarjajo tudi njeni kolegi, poudarja. Na vrtce in šole, ki ležijo ob prometnih cestah. Celo otroška igrišča. Spremljajo študije, ki dokazujejo usodne povezave med onesnaženim zrakom in pojavnostjo bolezni - in teh študij je v svetu vse več.
"Ali ljudje vedo, kakšen zrak dihajo, sprašujem. Dobim odgovor, da je na spletni strani Agencije RS za okolje mogoče videti dnevne podatke onesnaženosti. Že, že, ampak koliko ljudi pa jih v resnici poišče? Zame je podatek o onesnaženosti zraka bolj pomemben od tega, ali je v mojem kraju 8 ali 9 stopinj Celzija. Pa ga pri vremenskih poročilih ne slišiš. Ampak bi ga morali."
Zame je podatek o onesnaženosti zraka v mojem kraju bolj pomemben od tega, ali je 8 ali 9 stopinj Celzija
