Onesnaženost z delci PM: Raje ne na “svež” zrak!

Glorija Lorenci Glorija Lorenci
18.01.2020 04:59

Danes vemo, da manjši ko so delci PM, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča in iz pljuč v krvni obtok.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Maribor je med mesti, ki pozimi redno beležijo presežene vrednosti z delci.
Sašo Bizjak

Pojdite na svež zrak! Tako se glasi eden od zimzelenih nasvetov za boljše zdravje in počutje. V zimskih mesecih, ko se onesnaževalom iz prometa in industrije priključijo še škodljive snovi, ki nastanejo pri kurjenju lesa in premoga za ogrevanje individualnih hiš, so mejne vrednosti koncentracij onesnaževal marsikje v Sloveniji presežene. Dihanje čistega zraka postane - tudi zaradi specifičnih vremenskih razmer v hladnem delu leta - privilegij. Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen predvsem z delci PM10 pozimi in prizemnim ozonom poleti. Slovenija doslej še ni pokazala zelo ambicioznih načrtov, kako izboljšati zrak; med okoljevarstveniki pa ni osamljeno mnenje, da na okoljskem ministrstvu zelo hitro uperijo prst v individualna kurišča in odgovornost posameznikov, manj zagreto pa opozarjajo na promet in velike industrijske onesnaževalce.

Ni varne meje

Evropska zakonodaja predpisuje, da v enem letu ne sme biti več kot 35 dni, v katerih izmerjena vrednost delcev PM10 preseže dovoljenih 50 µg (mikrogramov) na kubični meter. Letna mejna vrednost je 40 μg na kubični meter. Mesta, kjer meritve opozarjajo na letne prekoračitve, so znana: Ljubljana, Murska Sobota, Celje, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik ...
In ni zanemarljivo: evropski standardi kakovosti zraka so bili določeni pred dvajsetimi leti in se bistveno razlikujejo od standardov in smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki jih postavlja na temelju novejših znanstvenih študij, kako onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi. Po smernicah SZO povprečna letna koncentracija PM10 znaša 20 µg na kubični meter, kar preprosto pomeni, da je presežena po vsej Sloveniji. Epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav delci PM. Iz poročil SZO tudi sledi, da ne obstaja meja, pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje.

Slovenija ni vključena v študijo

Sredi lanskega avgusta so prišli v javnost izsledki študije, ki jo je izvedel inštitut ISGlobal v 18 evropskih državah; zajela je 63,4 milijona otrok do 15. leta starosti. Študija kaže, da bi bilo mogoče preprečiti do 11 odstotkov novih primerov otroške astme vsako leto, če bi evropske države upoštevale smernice SZO o mejni letni povprečni vrednosti za PM2,5 - to je 10 μg na kubični meter. Odstotek, ki morda na prvi pogled niti ni videti tako usodno visok, v resnici pomeni 66.000 novih otrok z astmo na leto. Če pa bi lahko znižali raven onesnaženosti zraka na najnižje ravni, kakršne so bile denimo zabeležene v znanstveni literaturi predvsem za nekatera območja skandinavskih držav, bi bilo mogoče preprečiti 33 odstotkov novih primerov otroške astme na leto.

Mag. Marina Praprotnik: "Je res pravi odgovor še več avtomobilov? Namesto da bi razmišljali, kako usposobiti železnice."
Robert Balen

Zakaj astma, zakaj sladkorna

Katera onesnaževala bi nas morala posebej skrbeti? "Doslej smo največ govorili o delcih PM10. Resnici na ljubo so ti še najbolj 'prijazni'; velikost delcev namreč pogojuje mesto njihovega delovanja v organizmu. Delci PM10 se zaradi velikosti zadržijo večinoma v zgornjih dihalnih poteh, se pravi v nosni votlini, ustni votlini, obnosnih votlinah, v zgornjem delu sapnika, manjši delci PM2,5 in ultrafini delci pa dosežejo spodnje dihalne poti in prodrejo v pljučne mešičke, vstopajo v krvni obtok in potujejo v organe in tkiva, kjer povzročajo vnetne procese. Potrjeno je, denimo, da ultrafini delci lahko vstopajo preko vohalnega živca neposredno v možgane. In ne pozabimo: delci imajo na svoji površini pripete toksične kovine, kot so kadmij, arzen, svinec ..., pa organska topila in vse mogoče nevarne snovi."
Še pred tridesetimi leti je veljalo, da onesnažen zrak povzroča le obolenja dihal, pravi naša sogovornica, danes pa je znanstveno potrjeno, da ima v svojem "naboru" tudi srčno-žilne bolezni, možganske in srčne kapi, in kažejo se tudi trdne povezave z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot so denimo Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza ...

Vrtci, šole, igrišča ob prometnicah

Zdravnica Marina Praprotnik je človek, ki ne neha opozarjati na okoljske probleme. Na nepremišljenosti, zaradi katerih je vse več obolelih otrok in seveda tudi odraslih, opozarjajo tudi njeni kolegi, poudarja. Na vrtce in šole, ki ležijo ob prometnih cestah. Celo otroška igrišča. Spremljajo študije, ki dokazujejo usodne povezave med onesnaženim zrakom in pojavnostjo bolezni - in teh študij je v svetu vse več.
"Ali ljudje vedo, kakšen zrak dihajo, sprašujem. Dobim odgovor, da je na spletni strani Agencije RS za okolje mogoče videti dnevne podatke onesnaženosti. Že, že, ampak koliko ljudi pa jih v resnici poišče? Zame je podatek o onesnaženosti zraka bolj pomemben od tega, ali je v mojem kraju 8 ali 9 stopinj Celzija. Pa ga pri vremenskih poročilih ne slišiš. Ampak bi ga morali."

Sašo Bizjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.