Nacionalna država za resno demokratično soodločanje vseh preprosto ni dovolj

Kristina Božič
09.02.2019 06:02

Glenda Sluga, avstralska zgodovinarka slovenskih staršev, je v Ljubljani sodelovala na mednarodni konferenci ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Profesorica mednarodne zgodovine z univerze v Sydneyju je govorila o preteklem stoletju boja žensk za enakopravnost in o ideji planetarnosti, za katero verjame, da lahko ponudi drugačne rešitve v novi dobi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Kako iz današnje perspektive gledate na boj žensk za mesto v družbi in politiki skozi 20. stoletje?
"Trenutno smo v splošni krizi mednarodne politike, multilateralnih načel in internacionalizma. S tem se ruši okvir, ki je veljal vse od 19. stoletja: da je mednarodna politika prostor, kjer se skupaj spopadamo s problemi globalnih razsežnosti, kjer se morda preprečijo vojne. Ta prostor se je v 20. stoletju razširil in postal tematsko zelo raznolik. Dobili smo mednarodne institucije: od Svetovne organizacije za delo do Svetovne zdravstvene organizacije. Ženske so videle, da imajo posamezniki, ki jim niso priznavali pravic v njihovi državi, v mednarodnem prostoru možnost, da zahtevajo in utrjujejo svoje pravice. To je veljalo za ženske, ki niso imele pravice voliti, za ljudi, ki so bili brez državljanstva, za vse, ki niso bili enako plačani za enako delo, za marginalizirane skupine, diskriminirane zaradi rase ali vere. Za večino teh ljudi ni bilo prostora v nacionalnih političnih strankah. Tudi zato so se ženske tako močno identificirale z Društvom narodov leta 1919: bilo je veliko pričakovanj in nato veliko razočaranj. A za ženske je bilo pomembno, da je v pravilih Društva narodov pisalo, da se lahko ženske prijavijo na vsa delovna mesta enakopravno z moškimi. Pred sto leti je bilo to prelomno, sploh ker so v večini držav ženske ponovno pošiljali za kuhalnik, saj so se moški vračali s fronte. Razglašen je bil materinski dan in širila se je maternalistična ideologija. Pravila Društva narodov so pomagala ženskim zvezam in društvom, saj so njihove članice dobile mesto v mednarodni organizaciji, ki so jo še vedno vodili moški, a vseeno so ženske imele vpliv, ki ga v lastnih državah pogosto niso mogle dobiti.
Po drugi svetovni vojni so k prizadevanjem za enakopravnost žensk pomembno prispevala načela človekovih pravic. Združeni narodi so postali prostor, kjer se je borilo in govorilo o feminizmu, o sodelovanju žensk v politiki. Leto 1975 je bilo razglašeno za mednarodno leto žensk. Mednarodna politika je omogočala pomembno mrežo, ki je ženskam pomagala, da so se borile za svoje pravice tudi na drugih ravneh. Zato ne moremo govoriti o nacionalnih ženskih političnih zgodovinah, ne da bi upoštevali, kaj so dosegle na mednarodni ravni ter kako jim je to pomagalo pri lokalnih bojih. Najpomembnejše je bilo, da je prostor mednarodne politike povezoval ljudi različnih nazorov iz različnih koncev sveta."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta