Elizabeta Planinšič
Mladoletni prestopniki so, glede na našo zakonodajo, v prestopkih obravnavani drugače kot odrasli. Otroci do 14. leta za kazniva dejanja, ne glede na to, kaj so storili, niso odgovorni in se jih na sodišču ne obravnava. Ima pa zato ključno vlogo center za socialno delo (CSD), ki ga policisti obvestijo o storjenem kaznivem dejanju. Na CSD opravijo razgovor s starši in otrokom ter predlagajo primerne socialnovarnostne ukrepe.
Po dopolnjenem 14. letu starosti pa se zgodba povsem spremeni, saj otrok takrat postane kazensko odgovoren. Po prejemu ovadbe, ki jo poda policija, tožilstvo zahteva uvedbo pripravljalnega postopka. Ta se zoper mladoletnika lahko uvede za vsa kazniva dejanja in samo na zahtevo tožilca. O uvedbi pripravljalnega postopka je obveščen CSD, ki mora v skladu z zakonom o kazenskem postopku pridobiti podatke o mladostnikovi zrelosti, okoliščinah in razmerah, v katerih živi, in vseh drugih okoliščinah, ki se nanašajo na osebnost mladega prestopnika. Brez razgovora s starši in mladostnikom prav tako ne gre, poročilo pa pošljejo sodišču. Drugačne obravnave mladoletniki niso deležni zgolj v fazi preiskave, temveč tudi, ko se začne sodni proces. Če so sojenja javna (razen za izjeme), se mladoletnikom vedno sodi za zaprtimi vrati, brez navzočnosti javnosti.
Mladoletnim sodišče večinoma ne naloži kazni - razen pri res ekstremno hudih kaznivih dejanjih se izreče mladoletniški zapor -, ampak sledi vzgojni ukrep. Ti se izrekajo zaradi prevzgoje storilca kaznivega dejanja. Vzgojni ukrepi so ukor, nadzorstvo organa socialnega varstva, vzgojni zavod in prevzgojni dom.
Tudi med roparji in morilci
Primer enega od hujših kaznivih dejanj, v katerega je bil vpleten mladoletnik, so brutalni ropi na Celjskem, kjer je bila med storilci tudi mladoletna K. D. Ta je dejanje priznala in je že bila obsojena. Kakšna je bila kazen, nam ni uspelo izvedeti, izrečen pa naj bi ji bil eden od omenjenih vzgojnih ukrepov. Obsojena je bila zaradi svoje vloge pri treh ropih - pozvonila je pri vratih oškodovancev, kasneje pa je pomagala pri iskanju plena po hišah.
Eden od najbolj brutalnih primerov, pri katerem je sodeloval kakšen mladoletnik, pa je bil primer, ki se je na mariborskem sodišču zaključil pred štirimi leti. Oktobra 2013 je gobar na Mariborskem Pohorju naletel na truplo, kasneje se je potrdilo, da gre za 43-letnega Davorina Horvata. Policisti so ugotovili, da so Horvata pretepli v Rošnji na Dravskem polju, nato pa so poškodovanega odpeljali na Pohorje in ga tam odvrgli. Med peterico, ki naj bi bila pretepla Horvata do smrti, je bil takrat tudi mladoletnik. Tega je sodišče zaradi posebno hude telesne poškodbe, ki se je končala s smrtnim izidom, obsodilo na štiri leta zapora.
Več dejanj tudi zaradi neodgovornerabe elektronskih naprav
"Nekaj več je odkritih kaznivih dejanj, povezanih s prometom s prepovedanimi drogami," pravi Menegalija. Dodaja, da se mladoletniki ne zavedajo nevarnosti za zdravje in kazenskopravnih posledic, saj je za prodajo prepovedanih drog ali omogočanje uživanja mladoletnim osebam zagrožena kazen do 12 oziroma 15 let zapora.
Nekaj več je tudi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost: "Zaznava se višanje števila kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, kar je neposredno povezano z dosegljivostjo tako interneta kot elektronskih naprav in njihovo neodgovorno rabo. Prav kazniva dejanja, ki so vezana na uporabo interneta in elektronskih naprav, so izziv za organe pregona skoraj povsod po svetu. Če se na eni strani srečujemo z neodgovorno rabo interneta, so na drugi strani vedno osebe, ki kot pajki prežijo na nič sluteče žrtve, ki so predvsem otroci (ne glede na starost). Te osebe se pretvarjajo, da so njihovi vrstniki, jih razumejo, imajo enake hobije, poslušajo isto glasbo ... in tako pletejo mrežo okrog otroka. Ko pridobijo njegovo zaupanje, ga izkoristijo. Ta kazniva dejanja se dogajajo tudi v Sloveniji."
