Svetlana Slapšak
Oddaja je po njeni zaslugi in gotovo proti volji intervjuvanca dr. Ivana Šprajca dobila simbolno težo in pomen za celotno družbo. Imenovana se na pogovor seveda ni ustrezno pripravila in je izmenično postavljala ignorantska in neumna vprašanja, pri tem pa ves čas čakala na primeren trenutek, da opravi domačo nalogo, ki prinaša nagrado, in v pogovor umesti neumnost brez primere - da namreč priznanega strokovnjaka za civilizacijo Majev in njihov koledar vpraša za mnenje o knjižici, ki jo vodja ta čas promovira kot biblijo desnice. Intelektualni domet vodje se morda še nikoli ni pokazal v tako razgaljeni obliki: izbral je in s spremno besedo opremil pamflet obskurnega avtorja, ki ima v naslovu zanj neznosno besedo forum, in v tukajšnji javnosti skušal doseči želene reakcije na njegove blodnje o svetovni zaroti levice, vključno s Slovenijo, Forumom 21, Forumom za demokracijo ipd. Postaviti ta paranoični eksces na javno televizijo, v intervju s človekom, ki v mednarodni ekipi raziskuje del zgodovine vedenja o vesolju, je škandal, ki bi Vido Petrovčič moral še isti večer katapultirati med espeje. Težava je v tem, da se takšni večeri na RTV ves čas ponavljajo, Petrovčičeva pa ne leti ... in tudi ne Možina, ne Pirkovič, ne preostali mrtvi tovor. No, dr. Šprajc se je odgovoru elegantno izognil in voditeljica ni zmogla novinarske spretnosti, da bi temo unovčila.
Vemo, kdo nam to dela, nam - veliki večini prebivalcev države, vemo, zakaj, in vemo tudi, kako. Če urejanje javne RTV ne bo vsaj malo spektakularno ali če ga pred tem ne izpeljejo sami televizijci (še bolj spektakularno), se bodo gledalci počutili prikrajšane in izigrane. In to se bo realno tudi zgodilo, saj takšnega nategovanja živcev gledalcev preprosto ni mogoče prenašati. Tako zelo, da se človek ne more več ne smejati ne slediti valu ignorance, amaterizma in čiste, nepotvorjene neumnosti, saj za vsem tem stojijo tri ali štiri male brezsramne barabe, prepričane, da jih bo vodja v zadnjem trenutku izvlekel iz kanalizacijskega vrtinca. In sodeč po njihovi samozaverovanosti, plačilo poteka gladko. Zaradi vsega tega ima vlada večkratno škodo: nenehno zbadanje se preusmerja na vlado, ki ni dovolj hitra, in dodatno zapleta druge probleme, pri katerih vsi pričakujejo hitre rešitve - in vse to brez res prepričljivega in tehtnega razloga. Naj bo še tako nepomembno, vsako pojavljanje omenjenih in drugih servisnih likov dvigne jezo gledalcev na višjo stopnjo: zelo blizu smo že vrelišču.
Zato je tožba Inštituta 8. marec proti Hojsu nekaj podobnega tušu z ohlajenim šampanjcem: spet smo v realnosti, ki je lahko boljša, nič ni pozabljeno, nekdanje veselje se lahko ponovi. Še bolje, lahko smo ob vsakem prebujanju v nov dan pripravljeni na nepričakovano. In zlodeji se niso izognili krivdi. Drug tak dogodek je oblikovanje "feministične zunanje politike", ki jo je napovedala ministrica Tanja Fajon. Za besedilom izjave očitno stoji delo nekaterih poznavalk področja, kar pa ne zmanjšuje pripravljenosti ministrice, da se s tem ukvarja. Od aprila lani obstaja neodvisna organizacija CFFP (Center za globalno feministično zunanjo politiko), ki so jo sprožile Švedska, Mehika in več velikih nevladnih organizacij. Potekal je tudi že prvi vrh: teme so bile feministični pristop do covida, evropski feministični standardi in druge, obetajo pa se še veliko bolj prodorne teme, povezane z vojno v Ukrajini. Čas ženske diplomacije se nezadržno bliža. Po drugi strani pa ta smela ministričina napoved pomeni tudi, da se bosta morali predsednica državnega zbora in predsednica republike že po funkciji bolj poglobiti v feminizem. Najbolj praktično bi bilo ta proces končati tako, da bi postali feministki in spoštovali vladno politiko. Predsednica državnega zbora je že naredila odločilni korak - za svetovalca je vzela mačka Miška iz zavetišča.
Z naslovom sem želela poudariti pomen dimenzij, pri čemer mislim na dimenzije problemov, ki nas vsak dan pritiskajo. Seveda je vprašanje, koliko se je meso podražilo, in stresi, ki jih doživljamo v samopostrežbah, pomembnejše od gafov Vide Petrovčič: a po drugi strani se naša ostrina opazovanja in hitrost odzivanja ne smeta upočasnjevati zaradi grozljivk na RTV, namenjenih ravno temu, da nas omrtvijo. Nagajanje večini prebivalcev države ni ne pravi ne edini cilj vodjevih služabnikov na RTV: manj viden in še kako resničen cilj je vzdrževati državljane v visokem ritmu razdraženosti, nezadovoljstva, nekritičnosti, prepustnosti za neumnost in manipulacijo. Vsako priložnost je mogoče izkoristiti. Pred kratkim so živinorejci zahtevali "ravnovesje", ki pa je bilo resnično doseženo sedaj, ko so vegetarijanci in vegani končno dobili priložnost, da nekaj povedo na RTV. Toda samozavestni živinorejec je imel v mislih nekaj povsem drugega - preprečiti njihovo prisotnost in utišati njihove argumente. Ni boljšega dokaza, da je beseda zaradi zlorabe popolnoma izgubila pomen! A vseeno služi za hitro zamegljevanje uma, najbolje na RTV.
Če smo se česa naučili v času, ko vlada poskuša preskočiti vse ovire, ki jih postavlja opozicija, je to, da ničesar, niti besed vlade, ne smemo sprejemati brez kritičnega premisleka - ne glede na dobre namene, pripadnost, naklonjenost ali prezir. Paradoksalno ta navidezna odsotnost čustev odpira prostor za vdor veliko bolj pomembnih in družbeno koristnih, uporabnih, uspešnih čustev, med katerimi so smeh, ironija, vesela distanca, aktivna strpnost, ustvarjalno razpoloženje. Zato si dovolim predstaviti seznam poslanskih predlogov, ki se mi zdijo pomembni za vzbujanje prav takih čustev.
- Brezplačni osnovni pogreb za vse stanovalce glede na njihove želje
- Dovoljenje za pletenje v parlamentu med zasedanji
- Načrtovanje zdrave prehrane, živine za izvoz in strogi zakoni v podporo živalim
- Brezplačni higienski izdelki za ženske vseh starosti po dohodkovnem cenzusu
- Dokončno priznanje Palestine
- Odprava kodeksa oblačenja in prenova državnih protokolov
- Parlamentarni tečaji feminizma, dietetike in prosvetljenega gospodinjstva za poslance
- Minibusi/avtobusi za prevoz uradnikov, državnih predstavnikov in drugih uradnih oseb (delegacij) za evropske razdalje, kadar ni železniških prog ali letalskih linij
- Brezplačni občinski športni centri, bazeni, telovadnice in plesne šole
- Priporočila za uporabo opuščenih urbanih prostorov, pravna in druga pomoč pri neprofitni prenovi
Nagajanje večini prebivalcev države ni ne pravi ne edini cilj vodjevih služabnikov na RTV: manj viden in še kako resničen cilj je vzdrževati državljane v visokem ritmu razdraženosti, nezadovoljstva, nekritičnosti, prepustnosti za neumnost in manipulacijo. Vsako priložnost je mogoče izkoristiti
Lahko bi si izmislili še marsikaj: to je le primer, kako si je mogoče zamisliti parlamentarno demokracijo, če se pogosteje tuširamo z ohlajenim šampanjcem - seveda v prenesenem pomenu. Ko pa hkrati zapiha svež veter iz nevladne organizacije in MZZ, je treba veselim glavam pustiti prosto pot.
Veselje vabi - hm, nagrade. Najbolje jih je umestiti med naravne pojave in ne razmišljati preveč o njih. Navsezadnje niso namenjene splošnemu soglasju, zato se razprave o njih tako pogosto končajo v prazno. Sem pa letos prvič dobila povabilo, da se udeležim slovesnosti ob dodeljevanju Prešernovih nagrad in iz spoštovanja do Eme Kugler bi se morala zamisliti. To je pravzaprav edini razlog za resen razmislek o letošnji prireditvi. Vse drugo, vznemirjenje, šov in plehka igra, ni vredno pozornosti. Zato bom najprej razmišljala o čim bolj popolnem političnem položaju za državljana, torej tudi zame, o okoliščinah, ki bi me pripravile na čim bolj aktivno politično življenje in sodelovanje. Recimo, ko je mrzlo, se z mačkom zaviješ v odejo in srkaš vročo čokolado. Ko se bo otoplilo, me bo za politiko navdušil pogled na prisojno pobočje s prvimi trobenticami, ko bo še topleje, pa mi bo dalo valjanje po travi, sedenje na toplem kamnu in kavica z ljubljeno osebo dovolj energije za svetovno revolucijo. Vmes pa me je navdušil predlog Mojce Pišek o Muzeju Jugoslavije. Po vsej Evropi - predvsem v Angliji - od londonskega Barbicana do mestnega muzeja v Yorku - obstajajo odlični muzeji, ki prikazujejo vsakdanje življenje v preteklosti. V muzeju osamosvojitve je bil predviden le kup orožja, uniform in dolgočasne fotografije "glavnih": spomnim se nečesa, kar je bilo simbolno močnejše od marsičesa drugega - v veleblagovnici (takrat Emona, zdaj Maxi) so takoj po prvi novici o napadu na Slovenijo ponudili bogat izbor na oddelku ženske konfekcije ... v črni barvi.
