zadnje objavljene

pogledi

več
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in mladi raziskovalec Univerze v Ljubljani

mnenje

več

V SOBOTO

(INTERVJU) Mirko Štular, direktor Radia Slovenije: To je najboljši dokaz, da je politika predaleč v tem zavodu

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Ste se že odločili, kako boste glasovali na referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija?

"Da."

Kakšno je torej vaše stališče glede sprememb zakona in referenduma?

"Škoda, da imamo referendum, ker bi se morala zakonodaja sprejemati predvsem hitreje, zlasti medijska, ki se ni spreminjala že leta. Škoda je tudi, da se vsakič, ko se spremembe zakona o RTVS pripravijo, začne zatikati oziroma ustavljati. Novi zakon o RTVS podpiram, razlogov za to je več, bomo pa videli, kaj bo prinesel referendum."

Kdo v tej kampanji brani interese RTVS? Generalni direktor Andrej Grah Whatmough?

"To je izjemno težko vprašanje. Tudi sam se to sprašujem, zlasti zato, ker nekateri tega formalno zdaj ne morejo početi, drugi pa so pri tem omejeni. Bojim se pa, da nihče. Situacija je nejasna in tudi precej zmedena. Če se nekdo kot fizična oseba odloči organizirati kampanjo, ne vem, ali lahko zagovarja interese medijske hiše. Zdi se, da je interes za to nekje drugje, ne pa v hiši, ki kot zavod ni organizatorka kampanje. Glede položaja generalnega direktorja v tej kampanji in morebitnega navzkrižja interesov naj odločajo pravniki, ministrstvo za javno upravo je svoje povedalo, vtis pa ni najboljši. Taka situacija zelo težko pomaga RTVS v razmerju do javnosti, da bi ta imela jasno sliko, za kaj pravzaprav gre. Okoli tega zakona se namreč trenutno izrazito interesno razpravlja, koliko je politika posegala in koliko še bo posegala v prihodnosti v sistem RTVS. To je najboljši dokaz, da je politika predaleč v tem zavodu. In ob vsaki napovedani spremembi zakonodaje se spotaknemo ravno ob to vprašanje."

Na RTVS ste že 30 let, v tem času ste opravljali različne funkcije. "To je nedvomno najhujši trenutek javne radiotelevizije v samostojni Sloveniji," o trenutnih razmerah na javnem servisu pravi Marko Milosavljević, profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede. Se strinjate s tako oceno?

"Zelo bi se približal tej oceni. Situacija v tem trenutku res ni dobra. To, da ustvarimo veliko dobrih vsebin, da imamo odlične voditelje, se sploh ne izrazi. Pri radiu dobivamo veliko pozitivnih odzivov, kaj poslušalci dobijo od nas. Ampak zdi se, da tega ni, ker se v javnosti ukvarjamo sami s seboj oziroma s stvarmi, ki bi morale biti v drugem planu, namesto da bi izpostavljali dejanske razvojne probleme, ki bi nam v prihodnje omogočali, da bi javnosti dajali tisto, kar moramo ponujati kot javni zavod. To je popačena slika, na podlagi katere državljani ne morejo imeti jasne predstave, kako pomembno je, da imamo to hišo urejeno in stabilno. Za splošno, široko javnost je logično, da vse te zadeve težko razume, ustanovitelj pa bi moral na to odreagirati, prav tako bi temu morali dajati večji poudarek tudi zaposleni, če želimo ustvarjati res dobre vsebine."

Če bodo spremembe zakona o RTVS obveljale, boste morali predčasno zaključiti mandat na čelu javnega radia. Vas bi to motilo, bi temu nasprotovali?

"Ne verjamem v to, da je glavni namen tega zakona, da se me odstrani s tega položaja. Trenutno se niti ne sprašujem o tem, kaj bo z mojim mandatom. Se pa sprašujem o tem, ali bo ta hiša imela vsaj za odtenek boljši položaj, ko in če se bo organizirala drugače. Če se mi bo mandat predčasno zaključil, se položaj direktorja radia ne bo ukinil. Če torej menim, da sem dobro delal zadnja tri leta in da je bil moj mandat skrajšan zaradi zakona, in če menim, da sem dober kandidat za to delo vnaprej, se bom pač znova prijavil na to delovno mesto."

Sprašujemo zato, ker gre Radiu Slovenija zelo dobro in bi verjetno radi zaključili mandat. Podatki za oktober kažejo, da se je skupni povprečni dnevni doseg radijskih programov znova povečal, prav tako je doseg v tem letu še vedno malenkost višji kot v letih pandemije, ko smo vsi mediji beležili večjo branost, poslušanost in gledanost. Val 202 med drugim ostaja že tretji mesec zapored najbolje poslušan slovenski radijski program. Kako vam to uspeva?

"Najprej je treba izpostaviti ekipo, s katero delam. Je razmeroma mlada, na drugi strani pa tudi že izkušena. Kljub občasnim zdrsom še vedno vztrajamo pri zavezi do javnosti, da bomo vzdrževali zaupanje in visoke standarde. Tukaj gre za nekakšen delovni tok z veliko mero odgovornosti do javnosti. Organizacijsko-delovna kultura v radijskih ekipah urednikov in ustvarjalcev vsebin me najbolj veseli. Po pravici povedano, predvsem zaradi tega ne bi želel predčasno zaključiti mandata."

Kaj štejete kot največji uspeh v svojem dosedanjem mandatu?

"Vzpostavitev ekipe odgovornih urednikov in urednikov, ki razumejo potrebo po spremembah in razvoju. To so najpomembnejše oziroma ključne funkcije v mediju, še posebno javnem, bazen dobrega uredniškega kadra pa je izjemno plitek. Lahko si izvrsten novinar, reporter ali voditelj, vendar to ne pomeni, da boš tudi dober urednik. Uredniška funkcija vključuje delo z ekipo, omejevanje, spodbujanje, odgovornost do javnosti, spoštovanje standardov … V tem se verjetno tudi razlikujemo od drugih enot na javnem servisu."

Tisti, ki ne poznajo tako dobro radijske dejavnosti, so prepričani, da napredek oziroma razvoj pri tem tradicionalnem mediju ni mogoč. Na kakšen način se je Radio Slovenija razvijal v zadnjih letih?

"O radiu moramo danes govoriti kot o platformi. Če imamo v mislih FM, klasični linearni program, je tam manevrskega prostora zares malo. A treba se je vprašati, kaj lahko naredimo z vsebinami, da bodo poslušalce še prepričale ali navdušile. Tu nastane ogromno manevrskega prostora, kar se navezuje tudi na prejšnje vprašanje. Ta želja po spremembah in sprejemanju sprememb je v naši ekipi izjemno pomembna okoliščina. Ušesa so odprta, zavedamo se razvoja, ker se tudi družba razvija. Spremembam se je treba prilagajati. Radia že 15, 20 let ne razumem več kot škatle, kot FM-programa, ki teče po časovni premici. Zato tudi namesto besede radio zelo pogosto uporabljamo besedo avdio. Radio je danes bistveno več in še vse kaj drugega, kot je bil še pred 15 leti, kopica dodatnih platform, po katerih z avdio vsebinami dosegamo nova občinstva."

Kako daleč ste potem od izdajanja tematskih programov, na primer glasbeno specializiranih, kar že vrsto let poznajo v tujini?

"No, pa smo spet pri prvem vprašanju in zakonodaji. Radio Slovenija je organizacijsko ali vsebinsko pripravljen ponuditi dva specializirana tematska programa v največ šestih mesecih, ampak ju ne smemo, ker za to nimamo pravne podlage. Že leta 2012 smo dali pobudo na ministrstvo za kulturo, da se te zadeve zakonsko uredijo. V resnici govorimo o lanskem snegu, čeprav bi na tak način lahko nagovarjali ciljne skupine, ki jih sicer z dvema splošnima nacionalnima, dvema splošnima regionalnima in dvema specifičnima programoma ne moremo doseči. Za radijskega strokovnjaka je to nonsens. Na digitalni platformi bi lahko imeli že sedaj nešteto programov, dodatne ponudbe za ciljne javnosti, če bi ustanovitelj pravočasno spremenil medijsko zakonodajo."

Zakaj se s takšnimi podatki, s katerimi razpolagate na Radiu Slovenija, ne morejo pohvaliti vaši kolegi s Kolodvorske?

"Odgovorim lahko načelno, s predpostavko, da je to povezano z organizacijo, notranjim ustrojem hiše, verjetno tudi z nekim srednjim vodstvenim kadrom. Razlogi se skrivajo znotraj hiše in v makrookolju, torej zakonodaji, v odnosu ustanovitelja, v političnih in kapitalskih pritiskih … In ko vse skupaj premeljete, in če nimate res izvrstno postavljenega notranjega sistema, je potem rezultat hitro slabši. S podobnimi izzivi se sicer srečuje javni servis v celoti. Veliko srečnejši bi bil in tudi lažje bi delali, če bi bila televizija naš paradni konj, radio pa bi bil simpatičen starejši brat, saj bi bilo tako vsem skupaj veliko lažje. Pri tem pa ne smemo pozabiti na naš multimedijski center, ki je preveč v senci, ko se pogovarjamo o zakonodaji, moral pa bi biti steber našega medijskega konglomerata."

Na Televiziji Slovenija uvajajo drastične, tudi drage programske spremembe, zaposluje se nove kadre, a gledanost javne televizije še naprej pada. Kaj takšni podatki in ukrepi govorijo o vodstvu javne televizije?

"Če bi me kdo povprašal za nasvet, bi mu povedal naslednje: težja ko je situacija, bolj je treba premisliti, kakšne spremembe bomo uvajali. Res je, če ti gre slabše, moraš biti hitrejši oziroma nimaš treh let časa za spremembe, to je pritisk, se strinjam. Ampak tudi brez daljšega načrta, temeljitega premisleka in konsenza znotraj ekip ne gre, ker je potem stranskih negativnih učinkov bistveno preveč. Zlasti srednje in starejše generacije poslušalcev in gledalcev, ki so zelo blizu javni radioteleviziji, ne marajo prevalov, tistih nepričakovanih, nepripravljenih sprememb. Težko je potem pričakovati, da bodo rejtingi rasli. Razumem, da je treba nekaj spremeniti, ampak kadrovske, programske ali konceptualne spremembe ne morejo biti ad hoc, stihijske. Dvakrat minus je, če narediš hitro in zgrešeno potezo."

Se vam zdi na mestu, da informativne oddaje na Televiziji Slovenija po novem vodijo ljudje, ki se ukvarjajo tudi z oglaševanjem ali imajo blokiran transakcijski račun, da oddaje urejajo posamezniki, ki prihajajo iz kabinetov ministric ali celo premierja? Ali najodgovornejše funkcije na RTVS danes res lahko zaseda praktično vsak, tudi taki brez izkušenj in usposabljanja?

"To je predvsem vprašanje za televizijske kolege. Če pa želimo to hišo strokovno in profesionalno voditi in razmišljati o njeni prihodnosti, bi se nam morali ob takih primerih oglasiti vsi alarmi. Lahko zamahnemo z roko, pa saj se nam je to že dogajalo, a je tako kadrovanje vedno zgrešeno in zelo kratkovidno. Kam to pelje? A nam bo javnost čez dve leti še zaupala? Je pa treba dodati, da morajo tudi novinarji, čeprav so v stiski, še vedno razmišljati o svoji kredibilnosti v prihodnje."

Kar je navsezadnje pokazala tudi raziskava Valicona, vse to očitno močno vpliva na ugled in verodostojnost radiotelevizije kot celote.

"Drži. Zaupanje javnosti je najpomembnejša stvar za medije. Ker če ga ne bomo imeli, potem se ne moremo pogovarjati niti o tem, kako bomo financirani, torej javne radiotelevizije niti ne bomo več potrebovali. Vsi tisti, ki se sprašujejo, zakaj javni servis sploh plačujemo, dobijo s tem dodatna krila. Je pa to neutemeljeno in s tem se ne strinjam. Koliko stvari, ki so javnega značaja, plačujemo, pa se o tem nihče ne sprašuje. Nova položnica pride in to je to."

Pa ne samo glede javnih zadev, kabelski operaterji so v zadnjih letih večkrat podražili svoje storitve in so bili vsi tiho. RTV-prispevek je na enaki ravni že več kot deset let.

"Ob poplavi medijskih vsebin in omrežij dobivajo ljudje vtis, da so tudi brez nas lahko zadostno in ustrezno informirani. Kaj se za tistimi vsebinami skriva, pa niti ne vedo. Se želimo res hraniti samo z vsebinami, ki nam jih ponujajo facebook, twitter, spotify in podobni, pri katerih sploh ne vemo, kaj je v ozadju, kdo nam jih prodaja in ali so sploh resnične. Take družbe se bojim."

Vedno več ljudi sporoča, da zaradi političnih posegov ne morejo več spremljati informativnih oddaj Televizije Slovenija in da zato raje prisluhnejo Radiu Slovenija. Nekako logična posledica trenutnega stanja na RTVS, kajne?

"Drži, poslušanost radijskih informativnih oddaj je izrazito narasla. Trenutno imamo celo višje rejtinge kot med pandemijo."

Na TV Slovenija se kaznuje zaposlene, ki izražajo solidarnost svojim kolegom, nanje se pritiska, se jih poskuša disciplinirati. Na dogodkih, ki jih pripravljajo novinarski sindikati, so vselej tudi zaposleni z Radia Slovenija, nekateri med njimi tudi glasno nastopajo v javnosti. Ste koga od njih doslej kaznovali?

"Ne, zaradi tega zagotovo ne. Ne vidim nobenega razloga, da bi se zaposlene kaznovalo zaradi izražanja mnenja, dokler je to skladno z našimi poklicnimi in etičnimi merili. Takega pristopa ne zagovarjam. Da je treba kdaj pa kdaj tudi sankcionirati določena ravnanja, je sicer normalno za ljudi na položajih odgovornega urednika ali direktorja. Vendar gre tukaj za zamegljevanje slike, fokus ni pravi. Če se znajdemo v situaciji, da je treba nekoga sankcionirati, se moramo ukvarjati predvsem z vzroki."

Robert Balen

Zakaj je ostal radio v tem političnem prevzemu javnega servisa praktično nedotaknjen?

"A je res ostal nedotaknjen?"

Tako brutalnih kadrovskih rošad in programskih sprememb, kot jih spremljamo na javni televiziji, niste doživeli.

"Vsebinsko ne vidim nobenega razloga, da bi se to zgodilo, da bi bilo treba kogarkoli zamenjati. Pokažemo lahko podatke - finančno poslovanje je v tem trenutku zelo dobro, podobno velja za poslušanost, na kadrovskem področju smo bolje organizirani kot v preteklosti, kljub težavam. Zakaj bi ob takih podatkih nekdo pomislil na to, da se loti Radia Slovenija? Razen če ga ne vodi drugačna agenda. Pritisk na televizijo pa je neprimerno večji kot na radio."

Se je pa v zadnjem obdobju že čutilo, da bi lahko prišli na vrsto. Programski svetniki so se na primer zelo pavšalno začeli ukvarjati z vašimi vsebinami, voditelji, glasbo … Imate podobne občutke?

"To sem občutil v valovih. Bila so obdobja, ko je bilo vse narobe, na primer na področju glasbe. Kot problem so bile izpostavljene tudi vsebine o ženskih reproduktivnih pravicah, takrat sem bil javno pozvan k odstopu. Včasih zaznavam, da svetniki niti niso slišali vsebine, o kateri razpravljajo. In to me potem navdaja z občutki, da gre le za pritisk, ne pa za poskus izboljševanja standardov, naših oddaj in programov. Takrat se vprašaš, ali se vendarle ne išče zgolj razloga, da se nekoga razreši ali se mu zažuga, če se ne bo prilagodil določenim interesom."

Je bil z dogajanjem v programskem svetu povezan tudi odhod voditelja Mihe Šaleharja z Radia Slovenija? Nekateri svetniki so ga namreč večkrat omenjali.

"Mislim, da ne. Tega je bil navajen. Tako izpostavljeni ljudje in taki vlečni konji vedno pokasirajo največ radikalnih in bodečih kritik."

Kako se sploh počutite na sejah programskega sveta?

"Nenavadno, ker bi se morali na teh sejah pogovarjati o popolnoma drugih zadevah. Včasih se mi zdi, kot da sem se znašel na seji napačnega organa. Predstavljajte si, kako je, ko pridem na programski svet s seje radijskega odbora evropske radiodifuzne zveze, kjer se poglobljeno pogovarjamo o tem, kje med zasloni na novih armaturnih ploščah informacijsko povezanih avtomobilov bo radio. Ali pa o delovnih procesih v novinarskih ekipah s pomočjo umetne inteligence oziroma virtualne resničnosti. V programskem svetu pogrešam strokovne debate, moti me, ko se o naših vsebinah razpravlja na podlagi okusa kot ob gledanju nogometnih tekem. To je odlična debata za ob kavi ali pivu, ne pa za najpomembnejši organ v sklopu javne radiotelevizije."

Je pa tudi neverjetno, da je državni zbor v svet imenoval osebo, ki ni plačevala RTV-prispevka.

"Zame je to nedostojno. Na simbolni ravni. Vsi, ki kandidirajo za programske svetnike, bi morali najprej želeti dobro tej ustanovi, ne pa samo zagovarjati interesov skupin, ki so jih je v programski svet pospremile, in jih zagovarjati celo na škodo javnega servisa."

Robert Balen

Se razlogi, da se na razpise za vodilna mesta na RTVS ne prijavljajo več sposobni in izkušeni medijski ustvarjalci oziroma poznavalci "od zunaj", skrivajo ravno v programskem svetu?

"Prej smo govorili, kakšne signale ta hiša spušča v javnost. To zagotovo ni dobra popotnica za kakovostne kadre, da bi se priključili RTVS. In jih zato tudi zelo težko privabimo. Neurejene razmere, negativna podoba v javnosti in kopičenje težav samo odbijajo kadre, ki bi jih sicer zelo potrebovali. Tako na uredniških mestih kot na položajih vodij ključnih služb. Je pa problem tudi, da smo del javnega sektorja. Plače naših direktorjev so vsaj dvakrat nižje od tistih, ki jih prejemajo menedžerji v primerljivo velikih zasebnih podjetjih."

Bi morala torej RTVS ostati javni zavod, zaposleni pa del javnega sektorja, ali bi morali razmisliti o drugačni statusni ureditvi javnega servisa?

"RTVS bi morala iz javnega sektorja, saj ta ne dopušča dovolj fleksibilnosti, da bi se servis hitreje in učinkoviteje spreminjal ter prilagajal temu, kar se dogaja v javnostih. In, ja, ta hiša absolutno potrebuje spremembe."

Če bi prevzeli vodenje javnega servisa, kaj bi najprej storili?

"Razmere na Radioteleviziji Slovenija je treba najprej umiriti. Zdajšnja situacija je namreč preveč napeta."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?