V SOBOTO

(INTERVJU) Dr. Lučka Kajfež Bogataj: Pri prvi zeleni zimi, pri prvi poplavi bi morali reči, treba je nekaj spremeniti

Andreja Kutin Andreja Kutin
14.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Marko Vanovšek

Podnebna znanost je aktivna in živa že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, zadnjih 20 let je nesporno jasno, kaj se dogaja in kako to ustaviti, tudi da bo snega vse manj. Kako nam je uspelo preslišati 20 let opozoril in podatkov?

"OECD je leta 2005 naredil študijo, v kateri sicer še ni bilo slovenskih smučišč, saj še takrat nismo bili članica, so pa zajeli vsa avstrijska in italijanska smučišča. Vsebovala je natančne projekcije, koliko dni bo trajala snežna odeja, če se ogreje za eno stopinjo, dve, tri, ... In iz te študije leta 2005, ki je nismo delali le klimatologi, temveč tudi druge institucije, je bilo kristalno jasno, kaj se bo zgodilo, in največje spremembe bodo med 600 in 1000 metri nadmorske višine."

Razumljivo je, da so podnebne spremembe dolgo bile abstraktne. A podatkov je dovolj, zakaj smo tako neodzivni?

"Jasno je, da prvi del ukrepanja, torej zmanjševanje toplogrednih plinov, zmanjševanje porabe fosilnih goriv, ni šel gladko. Ne moreš kar tako zapreti TEŠ-a, zmanjšati prometa ... Do neke mere razumem, da so to nepopularni infrastrukturni ukrepi, ki dejansko postavijo na glavo marsikaj. Razumem, da so se države in vlade tega otepale. A drugi del - prilagajanje na to, kar se dogaja, kjer dejansko nimaš drugega, kot da se začneš spreminjati, tu pa ne bom razumela, zakaj smo tako zelo počasni. Ne gre le za smučarijo, vedeli so kmetje, vodarji, turistični delavci, zdravstvo, a noben sektor še danes nima pravih planov. Recimo kako ukrepati in kaj storiti v vročinskih valovih za ljudi pa tudi gospodarstvo, kjer bi lahko imeli drugačne pogoje dela v vročinskih valovih - hladilne sobe, obleko ... Tudi meni ni jasno, zakaj pri stvareh, pri katerih bi imeli od ukrepov takoj korist, ne ukrepamo. Pri prvi zeleni zimi, pri prvi poplavi bi morali reči, treba je nekaj spremeniti. Se res človek tako težko spremeni, tudi na boljše? In če človek sam tega ne zmore, zakaj potem imamo državo? Ravno zato, da je ta vmesnik, da skuša ljudi spodbuditi, da ravnajo tako, da je v naše dobro. Tukaj država ni opravila svojega dela. Kmetom smo izplačevali škode po suši, državne pomoči, žičničarji so razglasili naravno nesrečo in država jim je dala denar."

Ampak mi še kar verjamemo, da sneg pa naslednja leta bo.

"Za vsem tem je seveda pomanjkljiva izobrazba, ozaveščanje, ker ljudje takih stvari raje ne poslušajo, ko jim začneš razlagati, zakaj je tako slabo. V zadnjih desetih letih pa smo tako ali tako imeli tiste, ki so govorili, da podnebnih sprememb ni in da je vse skupaj zarota.

Spomnim se, da sem nekoč sodelovala na sestanku Fisa, kjer so bili vsi lastniki večjih smučišč v Evropi, ki prirejajo smučarske tekme. Slika je bila ista, kot bi gledal Štajerce, kako trdijo, da oni pa imajo sneg in ga bodo imeli. Pa čeprav je Kitzbühel malo nad 1000 metri. To me je presenetilo, ker imajo sicer tam drug sistem gospodarjenja. Ne vem, zakaj se raje ne lotimo poletnega turizma, pa magari za animacijo operne pevke privabijo v hribe, če je treba privabiti ljudi."

Kateri sektorji pri nas so pripravljeni na prilagajanje, če sploh kateri?

"Pri kmetijstvu vemo, kaj bi bilo treba, a tega še nismo izvedli; od namakanja, novih kultur ... V kmetijstvu vsaj obstaja spisek ukrepov, ki pa jih še nismo izvedli, marsikje, recimo v zdravstvu, pa še niti ne vemo, kaj narediti. Zdaj bi morali vsaj vedeti, kaj storiti, poizkusiti, ugotavljati, kaj gre in kaj ne. Bi pa potrebovali raziskave, institucije, ljudi, ki bi se s tem aktivno ukvarjali. Ker prilagajanje je treba peljati celovito, ne pa ga reševati z nekimi projekti, delno."

Bo novo ministrstvo za podnebje pomagalo pri tem?

"To, da so ministrstvo za podnebje pripojili k energetiki, avtomatično pomeni, da smo pri blaženju, torej pri nizkoogljičnih virih. To ni prilagajanje, prilagajanje mora biti institucija, je tako horizontalno, da mora vsebovati vse, tudi zdravstvo. Gre za 20 ljudi z resnim programom, kaj delati. Zelo povedno je, kam se da podnebne spremembe, očitno je za državo to še vedno pariška zgodba in sončne elektrarne, vse drugo pa je vroč krompir, ki ga prelagamo. Ampak čas teče in prehiteva dogodke."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?