V SOBOTO

Obrat v poletno sezono: Kako so smučarski centri pripravljeni na napovedi o vse bolj zelenih zimah?

Franja Žišt Franja Žišt
14.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Carmen Leban

Na Krvavcu, Mariborskem in Ribniškem Pohorju, na Rogli, v Kranjski Gori, na Kaninu, Kopah, Golteh in Treh kraljih je bilo minuli teden po močni odjugi, ko so sredi tedna temperature spet postale bolj zimske, mogoče smučati vsaj po kateri izmed prog. Od 20 pa do 50 centimetrov snega je na njih, le na Kaninu ga imajo več kot meter, 160 centimetrov, je mogoče razbrati iz podatkov Snežnega telefona. Bo letos še mogoče smučati? Pa naslednja leta? Kako so smučarski centri in žičničarji pripravljeni na napovedi o vse bolj zelenih zimah?

Še v ponedeljek je bolj slabo kazalo, čeprav je v višje ležečih legah snežilo, medtem ko sta dež in megla pobirala snežno odejo nižje ležečim smučarskim planjavam. Kanin in Vogel je ob tem kot najbolj optimistično destinacijo, kjer bo letos še mogoče vijugati po belih strminah, izpostavila direktorica podjetja Sončni Kanin in predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič, ki jo je le nekaj ur po našem pogovoru na tem mestu nasledil Boštjan Paradiž, lastnik in direktor Gorskoturističnega centra Kope. Torej zdaj že nekdanja predsednica združenja je dodala, da bo letos mogoče smučati tudi drugje, a da je vprašljiva "rentabilnost izdelave umetnega snega", sploh če so temperature previsoke. "Če ne bo naravnih padavin in se bo do konca meseca ohladilo, bodo žičničarji še zagnali topove, ker še prihaja obdobje šolskih počitnic, ko je eden od vrhuncev 'smučarije'. V tem času se smučišča nadejajo, da jim bo še uspelo poloviti nekaj prihodkov v zelo čudni, mizerni in težki zimi. Ko pa enkrat zadiši po pomladi, je obisk smučišč že precej manjši, ljudje gredo raje na morje. Marca in kasneje je, razen v visokogorju, smuka omejena na jutranjih par ur," razmišlja sogovornica, da bo po počitnicah, če prej ne bo snežilo, marsikatero smučišče brž ko ne zaprto.

Robert Balen

Čakati, da bo vsaka zima bela, ne bo šlo

Klimatologi že vrsto let opozarjajo, da se planet segreva, zdaj je to vidno vsakomur, se strinja sogovornica. "Res je, da so tudi v preteklosti že bile takšne zime, kot je letošnja. Letošnja zima ni prva tako zelo zelena, je pa najtoplejša. Zdaj pa res moramo verjeti, da se planet segreva, in zato razmišljati drugače: če bo zima, bo, če je ne bo, bo treba prihodke na slovenskih smučiščih oziroma v gorskih centrih pridobivati drugače." Pri tem seveda ti ne bodo mogli preživeti le tako, da bi žičniške naprave zagnali le takrat, ko bo zapadel sneg, po slabih scenarijih denimo le vsakih nekaj let. "Ob tem je vprašljiva rentabilnost vlaganja v žičniške naprave. Naprava, ki eno leto ne deluje, izgubi obratovalno dovoljenje. Smiselno je, da naprave delujejo celo leto, da se njihovo delovanje podaljša tudi v poletje. Predvsem nižje ležeča smučišča bodo morala najti dodaten vir preživetja, v večji meri kot v preteklosti v poletnih sezonah. Če bo zima, bo super, če je ne bo, bo treba preživeti s poletnimi prihodki," pravi Manuela Božič Badalič.

K temu smučišča oziroma gorske centre nagovarja tudi zadnji razpis ministrstva za gospodarstvo, v katerem je eden od pogojev za investicije v žičniške naprave tudi obratovanje le-teh v poletni sezoni. "Res pa to ne gre čez noč. Tu so investicije, tu so gradbena dovoljenja, posegi v naravo. Vemo, da smučišča bolj kot ne ležijo na naravovarstvenih območjih. Če bomo želeli smučišča prestrukturirati, bomo morali to narediti postopoma, a intenzivno in hitro. Čakati, da bo vsaka zima bela, ne bo šlo."

Tega so se ob priporočilih OECD v tujini začeli prej zavedati, se zdi, ko se ozremo na smučišča v Avstriji in Italiji. "Oni so že prej začeli, opozorila so vzeli resno, v Sloveniji se je nekako samo 'štukalo'. Smučišča so imela toliko snega, da so nekako vlekla zime. Pogosto so bila pripeta na industrijo - Eta Cerkno je naredilo smučišče Cerkno, Krvavec in Rogla sta bila od Uniorja ... Če zime prihodkovno niso bile okej, so se minusi financirali iz drugih dejavnosti. Zdaj pa tega ni več. Zdaj se bo treba nasloniti na lastne prihodke, iskati alternativne vire drugje, v poletni sezoni, ki je daljša. Ne moreš delati samo tri mesece, potem pa na ta račun živeti preostalih devet mesecev. V tujini pa so napovedi vzeli zares in s kolesarjenjem, padalstvom, alpinizmom, adrenalinskimi parki že obračajo prihodke v prid poletnih sezon," pravi sogovornica in doda, da imajo tudi na Kaninu več obiska poleti kot pozimi. Tudi dobička je poleti več, ker je stroškov bistveno manj - ni zasneževanja, ne potrebujejo nadzornikov, teptalcev, goriva zanje. "Poletna sezona je z vidika stroškov bistveno lažje obvladljiva kot zimska."

Tit Košir

Ko kljub najmodernejšemu sistemu zasneževanje ni možno

Da je vrag odnesel šalo, so se, če ne prej, tudi letos zelo začeli zavedati tudi pri nas. "Ker je zgodba drastična in so nekateri centri že zaprti. Cerkno 40 let nikoli ni bilo zaprto januarja, zdaj je. Dež, dež, dež. Za zasneževanje do zdaj ni bilo niti možnosti, čeprav imajo najmodernejši sistem. Narava je močnejša, ob tako visokih temperaturah ni možnosti za zasneževanje." To, da žičniške naprave stojijo, ni najbolje. "Dokler imajo obratovalno dovoljenje, so varne. Ko dlje časa ne delujejo, so vredne starega železa." Slovenske žičniške naprave so stare okoli 38, 39 let, zadnjo novo sedežnico so postavili na Kopah leta 2011. V zadnjem razpisu gospodarskega ministrstva konec lanskega leta je bilo za prenovo žičniških naprav na voljo dobrih 70 milijonov, naprave naj bi prenovili po programih smučišč, "a po letošnji zimi bo problem financiranje prenov, ker morajo centri sami zagotoviti 20 odstotkov lastne udeležbe, s tako zimsko sezono pa bo to precej težko".

Kljub milim zimam sogovornica ostaja optimistična in je prepričana, da žičniških naprav vseeno ne bo treba kar pospraviti. Le pogledati je treba, kam je smiselno vlagati in kako se prestrukturirati. Pozitivni zgledi iz italijanskih Dolomitov, Avstrije in Francije kažejo, da je zelo pomembno, koliko branži pomaga država, izpostavi. "Brez financiranja, dodatne pomoči države zagotovo ne bo šlo." In zakaj naj država vlaga v smučarske centre, ki so v zasebni lasti? "Z njimi mora dihati cela destinacija. Žičnice same po sebi se nikoli ne morejo izplačati. Pomenijo pa dodano vrednost v zaposlenih, v prihodkih, ki jih ustvarja območje skozi prenočitve, hotele, restavracije, bencinske črpalke, trgovine. Glede na to, da na leto prepeljemo 15 milijonov potnikov, kar je več kot Slovenske železnice, je na mestu prava strategija vlaganja v gorske centre," poudari sogovornica.

Tit Košir

Rešitev: umetni sneg

Milejše zime pa ne skrbijo direktorja RTC Krvavec Janeza Janše. Kljub višjim temperaturam v tej zimi so doslej lahko zagotovili vsakodnevno smučanje, "vendar daleč od tega, da bi lahko odprli vse proge", pravi direktor, ki je smučišče kupil leta 2018. Kako jim kljub relativno visokim temperaturam uspeva? "Ker smo že konec novembra začeli zasneževati in je podlaga vzdržala do mraza, ki je prišel te dni in spet lahko zasnežujemo," odgovarja. Sam rešitev za smučišča vidi ravno v izdelavi umetnega snega. "V zadnjih letih smo imeli intenzivne pogovore z ministrstvi za infrastrukturo in gospodarstvo in prišli do subvencij za vzdrževanje žičniških naprav. A letos so iz tega izvzeli strošek zasneževanja, ki pa je vsaj na Krvavcu približno 40 odstotkov vseh stroškov. O tem se bomo morali pogovoriti. Strošek zasneževanja je velik. Lahko bi imeli zlate žičnice, a nam to nič ne pomaga, če nimamo snega," pravi Janša.

Pa vendar, ob vse milejših zimah je vprašljivo tudi zasneževanje, če temperature ne sodelujejo. "Ne gre vsega metati v isti koš. Smučišče, ki se začne na 300 metrih nadmorske višine, kot je Maribor, in smučišče, ki se začne na 1500 metrih, kot se naše, ni isto. Na območju Val Gardene, Santa Cristine in okolice imajo preprost odgovor. Imajo toliko vode in toliko topov, da potrebujejo naravne padavine le za kuliso. Z več kot 700 topovi in precej jezer ob mrazu špricajo kompakten sneg. Naravnih padavin ne potrebujejo oziroma zgolj za to, da so smreke in trava okoli smučišča beli," Janša meni, da ne gre vseh nižje ležečih smučišč pri nas enačiti in za Krvavec potegne vzporednice s tujimi smučišči na približno enaki nadmorski višini. Na Krvavcu imajo že izdelano gradbeno dovoljenje za novo jezero, štirikrat večje od sedanjega. Če bi tako jezero že imeli, bi letos z lahkoto opravili sezono, je prepričan sogovornik.

Z napovedmi, da je Kanin pri nas najbolj perspektivno zimsko smučišče, se ne strinja. Zaradi močnega vetra in majhnega števila smučarskih dni zaradi vremena, se mu Kanin ne zdi dobra destinacija, zaradi skal in vrtač je ureditev prog tam zahtevna. Kot primer navede smučišče Les Deux Alps, kjer so zdrobili kamenje in ga utrdili, kot bi pri nas trato, in sedaj na progah potrebujejo le nekaj centimetrov snega, da smučajo, medtem ko ga pri nas v visokogorju mora zapasti precej več, da zalije skale in luknje, razlaga, da bi bila investicija na Kaninu bržkone prevelika in predraga.

Tit Košir

Premalo jih ve, da je Krvavec tudi poletna destinacija

Jasno, da je rešitev smučišč tudi v poletni sezoni z raznimi aktivnostmi, "ki pa jih kar s pospešenim marketinškim pristopom razvijamo, vendar nam pri tem malo nagaja močan brand smučišča", se strinja Janša, da se bodo smučišča morala preusmeriti. "Če v Splitu omenite Krvavec, bodo rekli 'skijalište'. Premalo ljudi že ve, da je Krvavec tudi poletna destinacija z mnogimi aktivnostmi. To moramo spraviti med ljudi. Ko je poleti v Ljubljani vroče, gredo Ljubljančani na Veliko planino, ki je sinonim poletne destinacije, kjer so krave in značilne hiške. Mi imamo tudi krave, mogoče imamo malo drugačne namestitve. Ampak imamo še bike park, adrenalinski park, gokarte, skiroje, zip line ..." Janša ob tem razloži, da imajo še vedno več obiskovalcev in zaslužka v zimski sezoni. Na Kaninu pa je lahko obratno zaradi slabih zimskih sezon in je zato poletna lahko boljša. "Mi imamo 200 tisoč obiskovalcev na zimo, Kanin pa 25 tisoč. Poleti imamo po številu več obiska, a ta za nas predstavlja deset odstotkov, njim pa 55."

Janša meni, da se je država v preteklosti mačehovsko obnašala do upravljavcev smučišč glede na to, da je dejavnost smučišča ali smučarskega gorskega centra multiplikator različnim dejavnostim. "Za vsak evro, vložen v žičniško infrastrukturo, dobi država sedem evrov nazaj. V Grčiji je smučišče Parnas v popolni zasebni lasti in Grčija mu je pomagala v stoodstotni vrednosti investicij ravno zaradi multiplikativnega učinka na druge dejavnosti. Podobno, kot če nekje asfaltirate cesto. Če Hrvaška ne bi imela avtocest, ki jih ima, koliko manj obiska bi imela, kot ga ima sicer?" se sprašuje sogovornik. Še enkrat izpostavi, da bi z ustreznimi investicijami v zasneževanje marsikateremu nižje ležečemu smučišču tudi letos uspelo bolje delovati, pri poletni sezoni pa se strinja, da se je o aktivnostih začelo razmišljati "mogoče kasneje kot v tujini, ampak zdaj smo na pravi poti, da ustvarimo in razvijamo tudi ta del sezone".

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?