V SOBOTO

(ŠESTI DAN) Temni topli scenarij

Andreja Kutin Andreja Kutin
14.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Tokrat ne bi toliko o smučariji na našem koncu Pohorja, veliko je bilo zapisanega, še več izrečenega. Je pač že mariborska folklora, da se začne mesto s problemom ukvarjati, šele ko se z vso silo čelno zaleti vanj. No, potem se še vseeno nekaj let zaletava in upa, da bo glava dovolj trda, da bo prebila zid, na koncu pa vendarle odneha. Zbere misli in smisli, nato pa, če je zbiranje uspešno, tudi ukrepa na tak ali drugačen način. To je ta mariborski kratkovidni način nestrateškega nenačrtovanja, ki velja za domala vse sektorje. Okej, v zadnjem času je izjema urejanje mestnega središča, kjer pa prav tako vedno znova umanjka zeleni princip in meščani dobijo lične nove površine za - praženje.

A odzumirajmo, saj Maribor ni edinstven v svojem početju. In seveda, letošnja zima je ekstremno topla v večjem delu Evrope in še vedno obstaja tudi verjetnost, da prihodnja ne bo enaka današnji. Vreme pač ne ve, kakšno je bilo vreme včeraj, zima ne ve, kakšna je bila zima lani, ampak po 20 letih resnih in temeljitih študij, nizov podatkov je praktično nemogoče ignorirati krivulje, ki se vztrajno upogibajo navzdol, ko gre za število snežnih dni ali debelino snežne odeje. Nasprotno temperaturni kazalniki trmasto nizajo nove in nove rekorde ter rišejo vse bolj strme krivulje navzgor. Dvanajst evropskih držav je leta 2022 podrlo mesečne temperaturne rekorde, saj je celina zabeležila najbolj vroče poletje doslej, a to je le poletje. Deset držav je v prvih dneh svežega leta zabeležilo zimske temperaturne rekorde, na Poljskem je termometer prilezel do 19 stopinj Celzija, pri nas se je ustavil nekoliko nižje. Od 27 evropskih držav, ki jih je analiziral Guardian, jih je dvanajst zabeležilo najvišjo temperaturno anomalijo vsaj en mesec v letu 2022. V vsakem primeru so bile anomalije več kot 1,9 stopinje Celzija nad povprečno temperaturo, zabeleženo med letoma 1991 in 2020. Vse to se dogaja pri globalnem povprečju segretja za 1,1 stopinje Celzija. Mi drvimo proti trem stopinjam.

To so podatki in podatki nimajo čustev, podnebna znanost tudi ne, napovedi izpred 20 let se uresničujejo in vse kaže, da se temni topli scenarij odvija hitreje, kot smo mislili. In ker imajo čustva podnebni znanstveniki, ki jih že vsaj 20 let slišimo pozivati svet, naj za božjo voljo že nekaj ukrene, je toliko bolj frustrirajoče opazovati, kako se opozorila preslišijo, tu in tam pretvorijo v kak politični pamflet, strategijo in nato odtečejo v neznano, zratrakira pa jih neka nova kriza. Recimo plinska. Frustrirajoče je tudi, da rešitve za blaženje imamo, obnovljivi viri bi lahko brez težav nadomestili sedanje prakse, a človeštvo je raje povečalo porabo, pognalo BDP še malo višje. Ker lahko. Mimogrede, v letu 2022 smo dosegli tudi rekordno raven izpustov ogljikovega dioksida, med tem pa v Nemčiji, nekoč na videz iskreno zeleni državi, odpirajo nov premogovnik, zaradi katerega so izselili celo vas. No, slednje je vrglo na noge evropsko podnebno gibanje in danes se pričenjajo v vasici Lützerath verjetno največji podnebni protesti po koronskem zatišju. Si je sploh možno predstavljati kaj takšnega v Sloveniji? Verjetno ne, pri nas protestiramo proti zaprtju premogovnikov. Z mnogimi razlogi, se razume, načini in razlogi zaprtja namreč niso okoljski, a vendarle. Podnebni protest mladih je v Mariboru sprožil le zgražanje zaradi nekaj odpadkov, ki so ostali po njem. Ker to mesto pač nima okoljskih težav, le snega ni več, kak vročinski val je več, pa pozimi je nekaj dni bolje ostati zaprt v stanovanju ... Zakaj toliko o mestu? Ker so mesta pravzaprav vodilni motor podnebnih dejanj, predvsem ko gre za prilagajanje na podnebne spremembe - država lahko sprejema ukrepe (če jih, pa jih bolj redko), udejanjajo pa jih predvsem lokalne skupnosti, ki v tej državi še vedno vodijo prostorsko načrtovanje.

A spet - Maribor ni izjema. Za oris, kako velike so protipodnebne plašnice pri nas: sredi najbolj zelene zime zadnjega desetletja bo jutri v Kranjski gori svetovni dan snega. Z vsem spoštovanjem, naj prireditev uspe, vendarle je tam ostalo nekaj lisičkinega snega, a ironija je popolna. Žaba se pač kuha počasi ...

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?