Je državni proračun politika, pomešana z vonjem po denarju, ali denar, prepojen z interesi podpornikov vladajoče politike? Najbrž je vsakič ob sprejemanju proračuna obojega po malo, na koncu pa o njem legalno odločijo z glasovanjem najvišji predstavniki ljudstva v parlamentu. Poslanci torej, ki smo jim za štiri leta zaupali odločanje o zakonih, tudi tistih, zaradi katerih prispevamo za normalno delovanje države vsak del svojega denarja. Poslanci – razen dveh manjšinskih so vsi strankarsko opredeljeni - nam za odločitve odgovarjajo. Vsi, tudi opozicijski, saj so vsi poslanci prvenstveno politiki. Imajo različne, tudi strankarsko obarvane poglede na svet. Različne moralne sodbe, znanja in svojim letom primerne izkušnje. Vse to vpliva na njihove ocene, kaj je ta hip in bo jutri za Slovenijo dobro in kaj ne, če je seveda "dovoljeno". Najprej v naši širši evropski družini, ki jo skrbijo tveganja, ki bi jih z nami delila, če naš proračun ne bil bil skladen z evropskimi proračunskimi pravili. Doma mora spoštovati fiskalno pravilo. To naj bi nas obvarovalo, da ne bi s preveč rožnatimi očali zrli v gospodarsko prihodnost sveta in lastne države v njem, ko načrtujemo porabo javnega denarja v prihodnosti. Nam bolj ugaja trditev, da gasi apetite po trošenju, četudi postaja prav ta lastnost fiskalnega pravila zdaj za evropske države težka cokla, ki omejuje javne investicije.
Tri dni so nas prepričevali, kako živimo
Naši poslanci ob odločanju o porabi državne malhe raje kot o tem, kaj je dobro za državo, govorijo, kaj je dobro za ljudi. Tako je bilo tudi, ko so želeli občinam, ki so ljudem najbližja oblast, zagotoviti za vlado sporno višjo povprečnino. A za počutje ljudi poslance včasih tudi iskreno skrbi. Tri dni smo jih poslušali. In res jih je skrbelo za mlade, pa ne le opozicijskih, četudi so si koalicijski radi prali vest, da so nikakršno stanovanjsko politiko podedovali in da bo dvakrat po sto milijonov evrov za garancijsko shemo zdaj zdaj potrkalo na vrata. Mladi pa še ne morejo do stanovanj. Država najemnih ne ponuja, za nakup na trgu so zaradi pri nas povprečno nizkih plač kreditno nesposobni, saj je cena za kvadratni meter strehe nad glavo tako visoka, da bo vsak čas vidna s Triglava.
Franc Jurša, Desus
"Razmerje med pokojnino in neto plačo je ta hip 57 odstotkov, leta 2008 je bilo 67, leta 1992 pa 78 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. V Avstriji imajo povprečno okoli 1800 evrov pokojnine, pri nas 620. Delež pokojnin v BDP je v EU 12,6 odstotka, v Avstriji je 14,5, v Sloveniji pa 9,8. Skrbi me padajoči delež pokojnin v BDP, saj število upokojencev nenehno narašča. Leta 1999 jih je bilo 476.439, leta 2018 okrog 620 tisoč, povečalo se je za 30 odstotkov, medtem ko se je delež pokojnin v BDP zmanjšal za 19 odstotkov. Pa naj razume, kdor hoče in zna."
"Kaj je bila med koalicijskimi poslanci rdeča nit razprave pri proračunu za leto 2020? Na veliko so govorili, kako se bomo rešili fiskalnega pravila. Kako ga bi malo zrahljali. Ampak z rahljanjem ali z ukinitvijo fiskalnega pravila boste pridobili mogoče 100 ali 200 milijonov evrov. Ali se vi zavedate, da vam v Bruslju ležijo 3 milijarde evrov, ki jih vi ne znate pobrati? Pa neizterljiva milijarda davčnega dolga vam leži, 4 milijarde ležijo, vi bi pa rahljali in ukinjali fiskalno pravilo zato, da boste dobili 100 milijonov?"
Bertoncelj pošilja račun za skoraj enajst milijard
Ocene poslancev, kako se nam godi, so se razlikovale. A dokler poslanci razpravljajo, kaj je prav in kaj ne, jim ne moremo zameriti ocen in stališč. Od njih celo pričakujemo, da izberejo najboljšo, tako zakonsko kot sicer sprejemljivo odločitev. Ko odločijo, je drugače. Takrat posežejo v življenje slehernika, kot so z 42 glasovi za in 42 glasovi proti s 6,5 evra mesečno zraven za vsakega upokojenca. To je legalno in vpliva na počutje. Tudi posredno vpletenih, ki plačujejo pregovorno previsoke davke in prispevke in računajo na odgovorne politike, ki bodo v zameno poskrbeli, da bodo lahko živeli v zadovoljni družbi.
Davki so zmeraj previsoki. Tudi ukiniti jih pri nas ni mogoče. Referendum o davkih bi bil namreč neustaven, četudi bi na njem vsi glasovali za in bi bil to edini referendum s 100-odstotno udeležbo. Zdaj, ko je za vlado težka preizkušnja in je prekrmarila negotove vode manjšinske podpore v parlamentu, imamo ne le vlado, ampak tudi prvi zares njen proračun. Novi proračun 2020. Preostane nam le, da se seznanimo, na koga vlada najbolj stavi. Pobrala bi rada 10,773 milijarde evrov davščin, krepke pol milijarde ali okoli 4,5 odstotka več kot letos. Spet bo imela država najraje kupce. Če naj bi letos odšteli v erar 3,9 milijarde evrov davka na dodano vrednost (DDV), si prihodnje leto financarji obetajo 240 milijonov evrov več. Ta davek plačujemo vsi končni potrošniki, država pa stavi nanj, ker so ljudje spet zaposleni kot v najboljših časih, ker služijo in "zapravljajo" in ker nam napovedujejo še nekaj časa precej višjo gospodarsko rast, kot jo dosegajo druge evropske države, kjer se je rast že malce ohladila.
Predvsem šoferji, kadilci in pivci naj bi primaknili poldrugo milijardo evrov s trošarinami. Skoraj 30 milijonov evrov manj kot lani in dobrih 10 manj kot morda letos. Najmanj, 122 milijonov evrov, pivci alkohola, 414 milijonov kadilci, slabo milijardo kupci goriv in elektrike.
Tri dni smo jih poslušali. In tri dni so nas, tudi dolgo v noč, poslanci prepričevali, kako živimo
Dohodnina so obdavčene plače, kapital navrže nekaj drobtinic
Tretji najmočnejši konj, ki bo vlekel proračun naprej, naj bi bila dohodnina. Sprva je vlada računala na 2,7 milijarde evrov dohodnine, na državo bi odpadlo 1,5 milijarde. Zdaj pričakuje v proračunu 1,4 milijarde, ker je 110 milijonov evrov "požrla" bodoča nižja obdavčitev neto plač, da ne rečemo davčna reforma, zaradi katere je bila letos država ob regresu že ob okoli 100 milijonov dohodnine.
Sicer pa so vsi, ki si služijo vsakdanji kruh s plačo, še naprej najboljša dohodninska krava molznica. Ko davkarija pobere akontacijo dohodnine na plače, je dohodnina tako rekoč pod streho. Od dividend, ki so po količini dohodnine takoj za plačami, naj bi v 2020 pobrali le 150 milijonov evrov, od dohodka iz dejavnosti 140, iz oddajanja premoženja v najem 54, od pogodbenih razmerij 51, od pokojnin in nadomestil 46 milijonov evrov. Dohodnina od dobička iz kapitala pri prodaji vrednostnih papirjev, investicijskih kuponov in drugih deležev bi navrgla 18 milijonov evrov, od obresti je država ne bi dobila niti 8, več kot 8 milijonov evrov bi je zaračunali kmetom.
Podjetja bi z davkom od dohodkov pravnih oseb primaknila v proračun 1,1 milijarde evrov, 110 milijonov evrov več kot letos. In prvič jih čaka tudi plačilo minimalnega dobička. Potem se davčne zgodbe, težke milijardo in več, končajo. Za hec in preizkus natančnosti vladnega načrtovanja davščin, se sprehodimo še čez globe in kazni. Lani nam je država za globe in denarne kazni pobrala 77 milijonov evrov, letos naj bi nam 92 milijonov evrov, prihodnje leto pa že 94. Grešili bomo bolj, vlada načrtuje, da za 2 odstotka bolj. Če bi ga lomili prav vsi enako, bi za globe letno porabili 47 evrov, letos 46, lani manj kot 39 evrov.
Z davki bomo poskrbeli predvsem za plače
Vprašanje, in kaj bomo za to dobili, je zdaj več kot na mestu. Upamo, da normalno delujočo državo, ki jo je obljubljala vlada. In kaj naj storimo, če ne bomo mogli v urici skočiti z vlakom iz Maribora v Ljubljano, se takoj preseliti v dom za starejše, brez čakanja priti do zdravnika, brez postaje na zavodu za zaposlovanje oditi v pokoj, si kupiti majhnega stanovanja pri 30-ih, ker to še ne bo del formule o normalno delujoči državi? Potem bomo lahko ponosni, da bo imel proračun denar za plače tistih, ki nas bodo hitreje popeljali v to normalo. Že bolje plačani javni uslužbenci se bodo sicer še zmeraj prerivali v 170-tisočglavem javnem plačnem sistemu in tarnali, na polovico proračuna za plače pa lahko računajo. Posamezniki in gospodinjstva si bodo lahko pomagali s socialnimi pomočmi, za 1,3 milijarde evrov jih je, Fiskalni svet je oktobra zapisal, da je to kar 6,5 odstotka manj in, če bi se uresničilo, "podobno kot v letih 2012 in 2013 ob sprejemu varčevalnih ukrepov". In z 1,1 milijarde evrov davkov bomo omogočili, da bo država investirala in bo razen za kruh tudi za razvoj.
