Država kot strankarski projekt

Pozornosti in zahvale SDS so bili deležni tudi vsi, ki se v prvi vojni liniji borijo s pandemijo. Zdravstveno osebje, policisti, vojaki, gasilci, civilna zaščita in vsi drugi. Če ne bi živeli v Sloveniji s svojo specifično, a dobro poznano bipolarno politično kulturo – kjer se zdaj precej bolj kot na liniji partizani in domobranci lomi na liniji liberalnosti in aliberalnosti, in če bi živeli v kateri od razvitih zahodnih demokracij z daljšo tradicijo parlamentarizma in delujočim sistemom zavor in ravnovesij, bi morali takšno akcijo zgolj pozdraviti, zgodba pa bi se s tem preprosto končala.
A pod elementarnimi sporočili, ki jih je SDS po gasilsko - kljub 160 tisoč gasilcem v državi je na plakatih upodobljen ruski gasilec - in bolj kot ne na prvo žogo tudi brez iskanja privoljenja policije in vojske za upodobitev njihovih uniformiranih pripadnikov, ki ne smejo biti člani političnih strank, zbobnala skupaj, se skriva več političnih sporočil za koalicijske in opozicijske stranke ter državljane. Pripadniki SDS in Janša radi poudarjajo, da smo vsi skupaj na isti ladji, ki pluje skozi zdravstveno krizo ter vedno bolj gospodarsko in socialno, a dajejo jasno in povsod vedeti, da so oni krmarji, ki nezmotljivo poznajo smer plovbe. V času, ko se vsi borimo za to, da bi premagali epidemijo in njene posledice, in ko se pri tem išče enotnost, oni sami in v svojem imenu izrekajo zahvale.
Ne predstavljamo si gneva pripadnikov SDS in obtožb političnega egoizma, če bi enako plakatno akcijo izpeljali v kateri od koalicijskih strank, da opozicije niti ne omenjamo. Politično sporočilo plakatov SDS se v bistvu glasi – vse zasluge za varno in uspešno plovbo skozi krizne razmere, ki se utegnejo zaradi trdoživosti virusa v neki mehkejši obliki vleči skoraj do rednih volitev leta 2022, pripadajo nam. In te zasluge bomo kot glavno devizo in program unovčili na naslednjih volitvah, za katere bomo mi določili, ali bodo slučajno predčasne. Za SMC, NSi in Desus je koaliranje s SDS igra ničelne vsote. Ustroj vlade je tak, da se Janša in SDS ukvarjata z vsemi strateškimi odločitvami v državi, nesramni, a zato nič manj realistični glasovi pa pravijo, da sta predsednika SMC in NSi, Zdravko Počivalšek in Matej Tonin, le skladiščnika za zaščitno opremo. Ko so državljani močno razburjeni ob tem, kaj se z upokojenci v času epidemije dogaja v upokojenskih domovih, pa predsednica upokojenskega Desusa in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec mirno okopava svoj resorni vrtiček. Medtem pa ključni ministri SDS z Janšo na čelu sprejemajo daljnosežne politične odločitve, ki bodo vplivale na življenje države in vseh državljanov. Če bi bila vsebina depeše o stanju medijev v Sloveniji poslana na Svet Evrope le kot strankarski pamflet, bi bil to le drobec iz slovenske politične folklore. A velika težava, ki jo imamo državljani, je, da prvoborci iz SDS, zdaj ko so prevzeli vzvode državne oblasti, še naprej vodijo nedržavniške ideološke in politične bitke, kot so to počeli v opoziciji. S to razliko, da tokrat v imenu države, v imenu vseh. Niso si bili sposobni nadeti državniškega plašča, kar loči zahodne politike od višegrajske združbe. Od tukaj oholo retorično vprašanje zunanjega ministra Anžeta Logarja, češ, povejte mi, kaj v depeši ne drži.